Mačka miško, miš pšeničko. Tako izgleda preprosta prehranska veriga. V primeru, ko pri rastlinojedi miški upoštevamo še ostala žita, s katerimi se prehranjuje, in ostale živali, ki jedo miško, lahko govorimo o prehranskem spletu.

Kompleksne prehranske splete so preučili nemški znanstveniki v raziskavi, objavljeni v Nature Communications. Z uporabo novih matematičnih modelov in računalniškega simuliranja so v raziskavo vključili okoli 20 tisoč ekosistemov in njihovih prehranskih povezav. V njej so zaobjeli preproste ekosisteme z le nekaj predstavniki živali in rastlin kot tudi tiste, ki jih povezuje več kot sto raznolikih vrst. Rezultati raziskave so pokazali nove zakonitosti na področju poznavanja prehranskih spletov.

Predhodno je namreč veljalo, da imajo ekosistemi z večjo raznolikostjo rastlinojedih  živali večji vpliv na rastlinsko biomaso. Biomasa je namreč organska snov, ki jo predstavljajo živi organizmi. V primeru raziskave so tako preučevali vse rastline zajetih prehranskih spletov. Izkazalo se je, da imajo tako ekosistemi z večjo kot tudi tisti z manjšo vrstno pestrostjo rastlinojedih živali enak vpliv na porabo rastlinske biomase.

Rezultati raziskave so odkrili še eno značilnost, in sicer da se v ekosistemih z manjšim številom živalskih vrst nahajajo vrste z nižjo telesno težo oziroma maso. V vrstno pestrih ekosistemih pa po drugi strani najdemo večje predstavnike živali, ki so na vrhu prehranske verige. Tako je tudi skupna masa živali v vrstno pestrejših ekosistemih večja. Poleg tega je v njih bolj učinkovita tudi rast večjih rastlin.

Večje rastline, za razliko od manjših, za svojo rast porabijo manj energije, denimo pri dihanju. Zato je tudi v vrstno pestrejših ekosistemih, kjer so rastline večje, produkcija rastlinske biomase energetsko bolj učinkovita. Torej se izguba biomase rastlin kot posledica prehrane večjih živali zaradi energetsko učinkovitejšega metabolizma večjih rastlin izravna. Tako rastline ohranijo približno enako količino biomase tako v vrstno pestrem kot tudi v vrstno revnem ekosistemu.

Z naravovarstvenega vidika pa so rezultati raziskave pokazali, da je zaradi vpliva človeka na izgubo vrst zmanjšana tudi predvidljivost proizvodnje biomase v ekosistemu. Simulacije namreč kažejo, da je produkcija biomase v pestrejših ekosistemih bolj stabilna in predvidljiva kot v vrstno revnejših. Pri slednjih ima izguba vrste večji vpliv na produkcijo biomase in je težje nadomestljiva. Tako je tudi preživetje človeka odvisno od vrstnega bogastva in posledično zanesljivosti proizvodnje biomase.

Kot del biomase in na koncu prehranjevalne verige se nahaja Sebastjan.