Mišji pogovori

Pogovor naj bi bil izmenjava, pri katerem se vsak udeleženec prilagaja svojemu sogovorcu. Pri ljudeh sicer pogosto ni tako, vendar so miši očitno bolj vljudni sogovorci od nas. Raziskovalci so v članku v reviji Science pokazali, da se Alstonove pojoče miši (Scotinomys teguina) pri zvočnem sporazumevanju prilagajajo oglašanju drugih miši.

Sporazumevanje, še posebno v obliki pogovora oziroma izmenjevanja v oglašanju, je izredno zapletena naloga. Od živali zahteva hiter odziv na signale iz okolice in dinamično prilagajanje obnašanja. Med pogovorom moramo poslušati, predelati slišano in se primerno odzvati v precej kratkem času. Takšni pogovori med živalmi niso redkost - sesalci, ptiči, dvoživke in drugi posegajo po njih pri iskanju partnerja ali merjenju moči med samci.

Alstonove pojoče miši, ki so jih raziskovalci uporabili v poskusu, so majhni žužkojedi glodalci. Naseljujejo visoko ležeče gozdove Srednje Amerike. Kljub imenu so bolj sorodne hrčkom in voluharjem kot mišim. Alstonove miši so tudi zelo čvekave - samice in samci se redno oglašajo v zaporedjih različnih frekvenc. V takšni pesmi se oglašanje spreminja po ustaljenem vzorcu.

Da bi ugotovili spremembo petja miši ob stiku z drugimi mišmi, so raziskovalci seznanili dva samca - stanovalca, ki je v testni sobi bival vsaj 1 teden, in novoprispelega prišleka. Samca sta bila nameščena v sosednjih prostorih tako, da sta se slišala, vendar ne videla.

Premestitev je imela velik vpliv na oglašanje prišleka. Ta se je oglašal štirikrat pogosteje kot v osamitvi, njegove pesmi pa so bile v stiku z drugim samcem bolj variabilne v svoji dolžini. Izmenjave petja sta začela oba samca, vendar jo je skoraj vedno končal prišlek. Ta je svojo zadnjo pesem tempiral tako, da se je začela manj kot sekundo po petju stanovalca. Prišlek je svoje oglašanje pogosto končal v trenutku, ko je začel peti drugi samec. Samca sta se tako izmenično oglašala v vzorcu, podobnem pogovoru.

Raziskovalce je zanimalo tudi to, kateri del možganov je odgovoren za mišje sporazumevanje. S stimuliranjem različnih delov možganov in merjenjem dejavnosti v mišicah, ki sodelujejo pri vokalizaciji, so to nalogo pripisali delu skorje, odgovornemu za motoriko obrazno-ustnega predela.

Da bi se prepričali, ali ta del možganov v resnici vpliva na samo petje in ne zgolj na mišičje, so raziskovalci vanj vbrizgali muscimol. Ta je v naravi ena izmed glavnih psihoaktivnih snovi rdeče mušnice, v poskusu pa je reverzibilno inhibiral izbrano možgansko regijo. Miši, ki so jim vbrizgali muscimol, so bile manj odzivne na oglašanje drugih miši in niso spremenile vzorca petja, vendar so se še vedno oglašale. Inhibirani del možganov je bil torej odgovoren izključno za spreminjanje petja v stiku s petjem drugih miši.

Z mišmi se je pogovarjala vajenka Bronja.