Zakaj se pozimi tako hitro prehladimo? Odgovor se nam ob misli na sneg, topla oblačila in vroč čaj kar intuitivno ponudi – zato, ker je pozimi hladno. A nadobudni znanstvenik se ne zadovolji z očitnim odgovorom na svoj zakaj, nadalje je vprašanje – kako?

Ameriška raziskovalna skupina je v reviji The Journal of Allergy and Clinical Immunology objavila študijo, v kateri je razložila nekatere ključne mehanizme pospešenega razvoja virusnega prehlada v povezavi z nizkimi zimskimi temperaturami. Ugotovili so, da se pri nizkih temperaturah količina in aktivnost posebnih protivirusnih veziklov v nosni sluznici zmanjša. Vezikli kot del prirojenega imunskega odziva ščitijo pred nastankom in širjenjem okužb. 

Hipotezo o obstoju veziklov z antimikrobnim delovanjem je raziskovalna skupina potrdila že v eni od svojih prejšnjih raziskav. V njej so s stimulacijo posebnih receptorjev v človeških nosnih celicah proizvedli vezikle z antibakterijskimi lastnostmi. Tokrat pa so se osredotočili na še neraziskano vlogo veziklov, ki nastanejo kot odziv na stik z virusom. 

Sproščanje protivirusnih veziklov, ki izvirajo iz tkiva nosne sluznice, je odvisno od posebnih receptorjev TLR3, ki prepoznajo virusno zaporedje ob vstopu virusa v celice nosne votline. Receptorji družine TLR, ki jih najdemo na številnih celicah v telesu, so tisti, ki sprožijo primarni imunski odziv in tako predstavljajo prvo bojno linijo z mikrobi in virusi, ko ti vstopijo v telo. V študiji so za namen simulacije virusnega prehlada na celični kulturi in tudi v živem nosnosluzničnem tkivu aktivirali receptorje z dvema najpogostejšima povzročiteljema virusnega prehlada – koronavirusi in rinovirusi. 

Preden so aktivirane celice z vezikli izpostavili nižjim temperaturam, so izvedli nekaj testov, s katerimi so preverili, kaj sploh vpliva na izločanje veziklov in ocenili njihovo protivirusno delovanje. Sproščanje veziklov so spodbudili s posebno kislino, ki se v eksperimentih pogosto uporablja za posnemanje okužbe z virusi. S presevnim elektronskim mikroskopom so opazovali morfologijo veziklov.

Na podlagi rezultatov predhodnih študij so se pri spremljanju protivirusnih učinkovin, ki se nahajajo v veziklih, osredotočili na majhne molekule mikro RNK, ki naj bi imele močne protivirusne učinke. Z metodo kvantitativnega PCR-ja so v protivirusnih veziklih potrdili skoraj desetkrat večjo koncentracijo napram kontrolnim.

Najprej so izmerili, da temperatura sluznice v nosu pri zimskih štirih stopinjah Celzija pade s standardnih 37 na 32 stopinj, kar so vzeli za pogoj v eksperimentu. Na kulturi celic nosne sluznice in živem nosnosluzničnem tkivu so nato izmerili količino sproščenih protivirusnih veziklov. Pri temperaturi 32 stopinj se je njihova količina tako v celični kulturi kot v tkivu zmanjšala za kar 40 odstotkov.

Izražanje mikro RNK je bilo pri 32 stopinjah zmanjšano za približno četrtino – iz tega sledi, da je tudi njena protivirusna aktivnost manjša. Dodatno so izmerili še izražanje dveh membranskih proteinov, ki se nahajata na površini protivirusnih veziklov in z vezavo virusov preprečujeta razvoj prehlada. Tudi njuna aktivnost je bila pri nižji temperaturi zmanjšana, tokrat skoraj za polovico. 

Eden od razlogov za prehlade je torej manjše število protivirusnih veziklov v nosni sluznici. V študiji so raziskovalke in raziskovalci tako osvetlili del uganke vpliva zimskih temperatur na prehlad, ki nam tako pogosto zamaši nos in v potu jemlje spanec. Vezikli, ki nastajajo kot odgovor na stik z virusom, pa po mnenju raziskovalk predstavljajo osnovo za morebitna nova zdravila proti prehladu.

Prehlajena že od konca poletja na zdravilo čaka Urška.

Vir slike: https://www.youtube.com/watch?v=1na79fp8C-o