Res je, da o novem koronavirusu ne vemo veliko. Po drugi strani pa vsak dan vemo več, saj se znanost aktivno usmerja v raziskovanje povzročitelja trenutne pandemije. Kljub poplavi informacij, objav in tvitov je včasih težko najti prave odgovore na vprašanja, ki pa bi nam sicer prišli zelo prav. Eno od takšnih vprašanje je tudi, kako bodo toplejši pomladni in poletni meseci vplivali na potek epidemije. V današnjem komentarju bomo tako preizpraševali bolj ali manj optimistično življenje z virusom v toplejšem vremenu.

Ob pogledu na koledar vsakoletnih epidemij lahko ugotovimo, da se številni virusi pojavljajo sezonsko, nekateri pozimi, zgodaj spomladi, drugi pa tudi konec poletja. Pri nas so najbolj opazni prehladni zimski virusi, še posebej gripa. Razloge za sezonskost lahko iščemo v spremenjeni stabilnosti virusnih delcev, na katere slabo vplivajo vlaga v zraku in višje temperature. Pa tudi v drugačnem delovanju našega imunskega sistema, ki se z letnimi časi nekoliko spreminja, tako kot se spreminjata naša prehrana in izpostavljenost soncu. Poleg tega se pozimi bolj zadržujemo v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, kjer so virusi učinkovitejši pri iskanju novih gostiteljev.

Na spremembe v okolju so še posebej občutljivi virusi, ki jih obdaja virusna ovojnica, ki je pri nekaterih virusih najbolj zunanja struktura delca. Prav takšni virusi, na primer respiratorni sincicijski virus, humani metapnevmovirus in virusi influence imajo najljubši letni čas in to je zima. Za viruse gripe vemo, da so veliko stabilnejši ob nizki absolutni vlagi v zraku. Ta močno pade pozimi, saj hladnejši zrak lahko zadržuje le manjšo količino vlage. Drugi prehladni virusi, denimo rinovirusi, ki nimajo ovojnice in najpogosteje povzročajo običajne prehlade, pa so prisotni vse leto, tudi poleti.

Študije na živalih potrjujejo, da se delovanje imunskega sistema spreminja z letnimi časi. Pri človeku te spremembe najpogosteje povezujejo z vplivom hormona melatonina in vitamina D na delovanje imunskega sistema. Dolge zimske noči povečajo količino melatonina v telesu. Nastajanje vitamina D v našem telesu pa se poveča z večjo izpostavljenostjo soncu oziroma UV svetlobi. Izražanje genov, vpletenih v človeški imunski sistem človeka, se dokazano spreminja z letnimi časi, vendar pa moramo biti pri takšnih zaključkih precej previdni. Obstaja tudi možnost, da na njihovo spremenjeno izražanje vplivajo ravno sezonske okužbe, ki jih povzročajo virusi in bakterije.

Poglejmo si še, kako je s sezonskostjo človeških koronavirusov. Okužbe z bolj zloglasnima koronavirusoma SARS in MERS pri človeku niso trajale dovolj časa, da bi lahko govorili o njuni sezonskosti. Čeprav se je širjenje virusa SARS leta 2003 ustavilo ravno poleti, pa tega ne smemo pripisovati spremembam v vremenu, temveč odločnim ukrepom za zatrtje virusa. Ostali koronavirusi, ki povzročajo respiratorne okužbe pri človeku pa so izrazito sezonski in se pojavljajo v zimskih mesecih.

Pojavljanje drugih koronavirusov predvsem v zimskih mesecih nam lahko vliva kanček upanja ob nastavljanju sončnim žarkom v zadnjih dneh, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da je situacija z novim koronavirusom zelo drugačna. Sezonski koronavirusi so v populaciji prisotni že dalj časa in ljudje smo razvili določeno stopnjo imunosti, kar vpliva na potek okužb preko leta. Na okužbo z novim koronavirusom pa nas je dovzetnih veliko več v populaciji. Spremembe v okolju in delovanju imunskega sistema, ki jih prinašajo toplejši meseci in ki pripomorejo k upadu okužb z drugimi sezonskimi virusi, verjetno ne bodo dovolj za ustavitev širjenja novega koronavirusa.

V času pandemije novega koronavirusa so se številne raziskovalne skupine osredotočile na iskanje povezave med širjenjem virusa v populaciji in vremenskimi pogoji v določenih regijah sveta. Njihovi rezultati kažejo, da se uspešnost prenosa zmanjšuje z višjo povprečno temperaturo in višjo relativno vlago v zraku. Največja pomanjkljivost raziskav je, da ne upoštevajo vzorcev potovanj ljudi, ki so bili ključni na začetku širjenja novega koronavirusa. Vemo tudi to, da poročila o potrjenih okužbah in širjenju virusa prihajajo iz vseh klimatskih pasov, od najhladnejših do vročih in vlažnih. Novi koronavirus se širi v državah, kot so Panama, Burkina Faso, Filipini in Avstralija in še bi lahko naštevali. Temperature v teh krajih se redko spustijo pod 20 stopinj Celzija. 

Primerjave z drugimi sezonskimi koronavirusi in raziskave o zmanjšanem prenosu s človeka na človeka ob višjih temperaturah in vlagi nikakor ne zadoščajo, da bi ustavljanje virusa prepustili lepemu vremenu. Morda le kažejo na to, da bo novi koronavirus, če se ohrani v človeški populaciji, čez nekaj let postal ena od sezonskih respiratornih virusnih okužb. V trenutni situaciji pa lahko zgolj upamo, da nam toplejše vreme vsaj malo pomaga pri upočasnjevanju širjenja virusa, za kar pa predvsem ne smemo vsi hkrati ven na sonce. 

Komentar je pripravila Katarina.