Že nekaj časa se različni raziskovalci poigravajo z idejo proizvajanja električne energije s pomočjo bakterij. Skupini znanstvenikov z Univerze Binghamton iz New Yorka je uspelo združiti 9 biosolarnih plošč, ki so jih povezali z zelo majhnimi kanali s tekočino in na ta način organizirali  najučinkovitejšo bakterijsko proizvodnjo elektrike do sedaj. Cianobakterije z aktivno fotosintezo podnevi in z dihalnimi cikli ponoči v biosolarni plošči proizvajajo elektriko.

Biosolarne celice sestavljajo fotosintetski mikroorganizmi, kot so cianobakterije in mikroalge. S procesom fotosinteze ujamejo energijo sonca in pretvarjajo ogljikov dioksid in vodo v kisik in ogljikove hidrate. Te nato v nočnem ciklu uporabijo za dihalne celične procese. Vzporedno s temi kompleksnimi reakcijami se v zunajcelični prostor izločajo elektroni, ki prek katode zaokrožijo po električnem vezju.

Zelena energija, ki jo obeta opisana metoda, pa je kljub napredku še daleč. Omenjena skupina raziskovalcev je z razvitimi biosolarnimi celicami dosegla proizvodnjo največje električne moči 5,6 mikrovata. To je sicer največja dosežena moč s to tehnologijo do danes, vendar žarnice za svoje delovanje potrebujejo vsaj milijonkrat več moči.

Te dni so bili objavljeni prvi izsledki velike mednarodne študije Resilience project. V reviji Nature Biotechnology poročajo, da so redki posamezniki lahko zdravi kljub nošenju mutacij, za katere smo mislili, da zagotovo povzročajo težke genetske bolezni.

Običajno genetske raziskave potekajo z iskanjem genov, ki so vzrok za neko bolezen. V najobširnejši genetski raziskavi do sedaj pa so si zastavili nasprotno vprašanje, torej, kateri genetski mehanizmi nas ohranjajo zdrave. Zanimalo jih je, ali lahko v ogromni količini podatkov človeških genetskih zapisov najdejo zdrave odrasle osebe z geni za težke genetske bolezni, pri katerih se bolezen ni razvila. Med 600.000 posamezniki so našli 13 takih posameznikov.

Preiskovali so bolezni, kot sta cistična fibroza in bulozna epidermoliza, ki se pojavijo v zgodnjem otroštvu. Dedujejo se po principu Mendelove genetike, torej jih povroča mutacija v enem samem genu. Ta je visoko penetrantna, kar pomeni, da naj bi se glede na do sedaj poznane genetske mehanizme bolezen nedvomno razvila.

Študija kaže na moč uporabe ogromne količine podatkov za reševanje bioloških vprašanj in na možnost pristopa k zdravljenju genetskih bolezni z nasprotnega vidika, kot je to običajno. Kljub zanimivim ugotovitvam pa se uporabnost študije pri omenjenih ugotovitvah žal tudi konča. Vzrok je v tem, da preiskovanci niso bili vprašani, ali se strinjajo s shranjevanjem osebnih podatkov za kontaktiranje za dodatne preiskave. Tako raziskovalci ne morejo vedeti, kdo ljudje z domnevnimi posebnimi mehanizmi odpornosti so, niti ne morejo preveriti pravilnosti svojih ugotovitev. Načrtujejo pa že naslednjo podobno raziskavo, pred katero nameravajo odpraviti birokratske ovire.

O biosončnih celicah in neučinkovitih raziskavah sva poročali Urša in Maja.