Mnoge živali, od žuželk do ptic in netopirjev, pogosto letijo zelo blizu nad tlemi. Med letenjem tik nad vodo, tlemi ali drugo gosto površino živali porabijo mnogo manj energije, da se obdržijo v zraku, kot če bi letele višje. Raziskovalna skupina z Univerze Lund na Švedskem je pokazala, da preučevani obvodni netopir z različnim nagibanjem prhuti prihrani tudi do dvakrat več energije, kot so to predvideli s teoretskim modelom.

Talni učinek oziroma ground effect je aerodinamičen pojav, ki spremlja let tik nad tlemi. Zgodi se zaradi krožnega gibanja in odboja zračne mase. Pod levim in desnim krilom se zaradi odboja izrinjene zračne mase ustvari zračna blazina, ki drži telo nad tlemi. Ob robovih kril se tvori vrtinec, ki usmerja tok zraka pod spodnjo površino krila. Višina leta, pri kateri prihaja do talnega učinka, je približno enaka dolžini krila. Talni učinek lahko opazimo med pristajanjem letala, ko smo dovolj nizko in občutimo, kot da bi letalo lebdelo.

V raziskovalni skupini so merili prihranke energije med letom nad tlemi pri obvodnem netopirju, ki ga z latinskim imenom kličemo tudi Myotis daubentonii. To so srednje veliki netopirji, ki zrastejo do okoli pet centimetrov in lovijo žuželke tik nad vodno gladino. Talni učinek se pri teh živalih kaže nekoliko drugače, saj lahko netopirji gibanje prhuti prilagodijo oddaljenosti od tal in s tem uravnavajo učinek tal na svoj let. Netopir, ki leti tik nad tlemi, za let porabi 29 odstotkov manj energije kot tisti, ki leti višje.

Za razliko od kril letal pa so prhuti netopirjev in peruti ptic prožnejše in tako učinkoviteje izrabljajo tudi energijo, ki jo zaradi gibanja zračne mase ustvarja talni učinek. Večje peruti pomenijo tudi, da bo učinek tal prisoten višje med letom. Kljub temu pa uporaba talnega učinka ni omejena zgolj na organizme v velikimi perutmi, pač pa se pojavlja pri vseh letečih živalih.

Netopirji z uravnavanjem leta tik nad površino prihranijo primerljivo količino energije kot ptice, ki med selitvijo letijo v obliki črke V. Avtorji raziskave zaključijo s predpostavko, da je imel učinek tal pomemben vpliv na evolucijo letenja pri živalih, saj vpliva na let tako majhnih kot tudi velikih teles.

Nizko nad tlemi je letela Urša.