... sončni žarki, polni zdravja...

Shizofrenija je duševna motnja, ki najpogosteje prizadene mladostnike med 15. in 35. letom starosti. Na vprašanje, zakaj določeni ljudje zbolijo za shizofrenijo, danes še ne znamo odgovoriti. Znanstvenice in znanstveniki z Univerze v Queenslandu in Univerze v Aarhusu so morda prišli do novega spoznanja na področju razvoja te duševne bolezni.

Prvi simptomi bolezni niso specifični in jih zdravnik težko interpretira. Pacienti so večinoma zaprti vase in opuščajo vsakodnevne aktivnosti. Temelj za diagnosticiranje bolezni je pogovor z bolnikom in njegovimi družinskimi člani.

Shizofrenija je kronična bolezen, kar pomeni, da je dolgotrajna. Poleg tega pa je tudi progresivna, torej se brez zdravljenja stanje bolnika slabša. Simptomi se med osebami razlikujejo, pogosto pa pacienti navajajo halucinacije, blodnje, motnje v mišljenju in mnoge druge.

Avstralski in danski znanstveniki so raziskovali povezavo med pomanjkanjem vitamina D in verjetnostjo razvoja shizofrenije. Vitamin D je pomemben pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Ključen je pri absorpciji fosforja in kalcija, od ostalih vitaminov pa se razlikuje v tem, da ga lahko naše telo sintetizira. Reakcija izgradnje vitamina D delno poteka v koži, za potek reakcije pa potrebujemo sončno svetlobo.

Med nosečnostjo je fetus popolnoma odvisen od materinih zalog vitamina D. Tako mora nosečnica za zdrav razvoj otroka uživati uravnovešeno prehrano. Ker pa lahko vitamin D sintetiziramo sami s pomočjo UV svetlobe, je priporočljivo, da so noseče matere dovolj izpostavljene soncu.

Raziskovalke in raziskovalci so novorojenčkom izmerili koncentracijo vitamina D v krvi, vzorce pa so kasneje primerjali. Prišli so do zaključka, da sta shizofrenija in pomanjkanje vitamina D pri razvoju otroka povezana ter da lahko  pomanjkanje vitamina D predstavlja tudi do 8 odstotkov vzrokov za razvoj bolezni v populaciji.

Zdravljenje shizofrenije temelji na zdravilih in psihosocialnih metodah. Za uspešno zdravljenje je ključnega pomena hitro odkritje bolezni. Nekateri bolniki lahko ozdravijo in nimajo težav pri vsakdanjih opravilih, drugi pa imajo lažje ali hujše posledice. Zato je opisana raziskava ključnega pomena pri preventivi oziroma zgodnjem odkrivanju bolezni.

Veliko sončnih dni vam v novem letu želi vajenec Matej.