V nedavno objavljenem članku revije Global Ecology and Biogeography sta se znanstvenika z japonske in češke univerze posvetila raziskavi o različni obarvanosti ptic. Zanimala ju je povezava barve perja z različnimi podnebnimi tipi v Avstraliji, kar sta znanstvenika ponazorila s pomočjo obsežne simulacije.

V raziskavo je bilo vključenih 137 vrst ptic pevk, pri katerih sta znanstvenika opazovala raznolike vzorce obarvanosti perja in njihovo sorodstveno povezavo. Poleg tega so bile na podlagi satelitskih podatkov v simulacijo vključene tudi padavine, vegetacija in vlažnost območij, kjer se posamezna vrsta nahaja.

Splošno prepričanje je, da naj bi imele ptice tropskih podnebij bolj pisano perje. Vendar so rezultati raziskave pokazali nasprotno. Tropske vrste ptic namreč niso bile nič bolj barvite od sorodnih vrst zmerno klimatskih podnebij.

Perje puščavskih ptic je bilo za razliko od tropskih celo bolj barvito. Razlog naj bi bilo kratko deževno obdobje sicer sušnih območij, v času katerega večja barvitost ptic omogoča hitrejše iskanje partnerjev za reprodukcijo. 

Znanstvenika sta z rezultati raziskave podprla tudi Glogerjevo pravilo. Gre za biogeografsko pravilo, ki pravi, da so živali, ki živijo na suhih ali hladnih območjih, svetlejših odtenkov kot tiste, ki živijo na območjih z višjo vlago in temperaturo. Puščavske vrste preučenih ptic so imele večinoma sivo obarvane hrbte, medtem ko so gozdne ptice obarvane temno zeleno. Rezultati simulacije so pri tem pokazali, da je rastlinstvo oziroma vegetacija tisti faktor, na podlagi katerega se razlikuje svetlost ptičjega perja.

Lep začetek barvitega tedna vam želi Sebastjan.