Požarni alarm v gozdovih

Požarni alarm v gozdovih

Aktualno-politična novica

Vse pogostejši izbruhi divjih požarov v gozdovih predstavljajo veliko grožnjo za okolje. Njihov vpliv na kroženje ogljika na kopnem in na primarno proizvodnjo ekosistemov je znan, vendar še ne dodobra ovrednoten. Mednarodna raziskovalna skupina je zato v znanstveni reviji Nature Communications objavila raziskavo, v kateri je na podlagi opisnih modelov ocenila vpliv požarov in njihovih izpustov na celotne ekosisteme.

Po preteklih ocenah sodeč so požari na svetovni ravni odgovorni za izpuste od okrog dveh do treh milijard ton ogljikovega dioksida letno. Poleg tega se ob izgorevanju biomase v okolico sproščajo tudi različna onesnažila, predvsem ozon in aerosoli. To so majhni trdni delci s premerom nekaj mikrometrov, ki so raztopljeni v kapljicah tekočin ali v plinu in lebdijo v zraku. Kvalitete zraka ne ogrožajo le v neposredni bližini požarov, temveč zaradi prenosa z vetrovi tudi v okoliških regijah. Prebivalci prizadetih območij so izpostavljeni povečanemu tveganju za bolezni dihal in srčno-žilna obolenja.

Poleg zdravstvenih težav, ki jih povzročajo ozon in aerosoli, se negativne posledice kažejo tudi na ekosistemih, predvsem zaradi vpliva na primarno proizvodnjo. S tem imamo v mislih sintezo organskega materiala iz anorganskih molekul, ki jo izvajajo rastline v procesu fotosinteze. Ker ta predstavlja podlago za celotno prehranjevalno verigo, pomeni vpliv na primarno proizvodnjo vpliv na ves ekosistem.

Ozon vstopa v rastlinska tkiva skozi listne reže. Ker je za rastline toksičen, se ob povečani koncentraciji ozona v ozračju zmanjša hitrost fotosinteze. Učinek prisotnosti aerosolov pa je ravno nasproten. Zaradi majhnih trdnih delcev v ozračju se poveča razpršenost sevanja sončne svetlobe, kar fotosintezo spodbuja. Listna površina lahko razpršeno svetlobo namreč bolj enakomerno absorbira kot direktno svetlobo in jo zato tudi učinkoviteje izrabi. Enostavno povedano torej ozon zmanjšuje primarno proizvodnjo ekosistema, medtem ko jo aerosoli povečujejo. Raziskovalce in raziskovalke je zanimalo, kateri od teh nasprotujočih si učinkov ima na ekosistem večji vpliv.

Ugotovili so, da je na globalni ravni negativni vpliv ozona na primarno proizvodnjo približno 18-krat večji kot pozitivni vpliv aerosolov. Ocene kažejo, da so med letoma 2001 in 2011 izpusti, ki so nastali pri požarih, zmanjšali svetovno primarno proizvodnjo ekosistemov za 0,6 odstotka letno. Za primerjavo omenimo, da so suše v tem obdobju primarno proizvodnjo zmanjšale za 0,1 odstotka letno. Največ škode za ozračje požari povzročajo v Južni Afriki, močno prizadeta pa so tudi območja Srednje Amerike, Indonezije in Amazonije.

Globalno segrevanje ozračja vzbuja skrbi tako strokovni kot splošni javnosti. Pogosti izbruhi požarov lahko trend segrevanja še pospešijo, saj atmosfero dodatno obremenjujejo z ogljikovim dioksidom. Hkrati pa dvig temperature prispeva k pogostejšim izbruhom divjih požarov, tako da se vrtimo v začaranem krogu. Požarni alarm zvoni vedno glasneje.

Zaradi gozdnih požarov je zaskrbljena Maša.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness