Predstavljaj si, da imaš pred sabo dve skupini osebkov. Prva, denimo, da je zelena, ima tri člane in druga, naj bo modra, dva člana. Posamezni osebek iz zelene skupine se sreča z osebkom iz modre skupine. Ker sta na ozkem mostu in se ne moreta izogniti drug drugemu, bo eden prevladal in nadaljeval pot v svoji smeri, drugi pa se mu bo moral umakniti. Glede na pripadnost skupini pričakujemo, da se bo umaknil tisti, ki prihaja iz manjše skupine, prevladal pa bo tisti iz večje skupine.

Opisani razplet pričakujejo tudi šest- do devetmesečni dojenčki. V primeru nepričakovane prevlade osebka iz manj številčne skupine so namreč dobrega pol leta stari dojenčki v povprečju gledali v ekran dlje časa kot v primeru prevlade osebka iz številčnejše skupine. Čas strmenja v ekran pa razvojne psihologinje in psihologi uporabljajo kot mero presenečenja.

Pri dojenčkih so v preteklosti že preverili zmožnost prepoznavanja družbene prevlade na podlagi velikosti telesa. Odkrili so, da dojenčki šele po desetem mesecu prepoznajo večje in močnejše kot prevladujoče. Spoznanje, da dojenčki, mlajši od 9 mesecev, prepoznajo družbeno prevlado na podlagi števila osebkov v skupini, pa sovpada s podatki iz raziskav komparativne medvrstne psihologije. Tudi pri drugih družbenih živalih se namreč pogosto izkaže, da je morda bolj pomembno biti pripadnica oziroma pripadnik večje skupine kot pa biti močna in velika.

Če ste se v zadnjih letih odločili, da boste razdrli vašo najljubšo prenosno elektronsko igračko, ste verjetno opazili, da ni v njeni notranjosti nič posebno zanimivega. Našli ste baterijo, nekaj priključkov in tiskano vezje, na katerem se nahaja nekaj integriranih vezij v obliki majhnih črnih pravokotnikov. Vendar ostro oko poslušalca Radia Študent zagotovo ni spregledalo velikega števila zelo majhnih rjavih pravokotnikov, ki obdajajo integrirana vezja.

Ti navidez dologčasni rjavi pravokotniki so kondenzatorji in opravljajo nalogo lokalnih shranjevalnikov energije za integrirana vezja. Ta za svoje delovanje potrebujejo energijo, ki pa mora biti shranjena v neposredni bližini.

Dolga leta so se znanstveniki in inženirji trudili, da bi shranjevalnike energije v obliki kondenzatorjev vgradili neposredno v integrirana vezja. Pri tem morajo biti kondenzatorji izdelani z istimi postopki, kot se jih uporablja pri predelavi silicijevih rezin v integrirana vezja. V nasprotnem primeru bi bilo treba v njihovo izdelavo dodati kar nekaj korakov, kar pa bi integrirana vezja močno podražilo.

Po dolgih letih modeliranja, teoritiziranja in testiranja je velik korak v razvoju uspel mednarodni skupini raziskovalcev z Yuryjem Gogotsim in Patriceom Simonom na čelu. Iznašli so namreč postopek za izdelavo kondenzatorjev s tehnološkimi postopki, ki so uveljavljeni v industriji polprevodniških integriranih vezij. Njihovi kondenzatorji so izdelani iz plasti titanovega karbida, ki ga z nadaljnjim postopkom obdelave spremenijo v tanko plast poroznega ogljikovega filma, ki ima sposobnost shranjevanja električne energije. Tako se zna zgoditi, da bodo vaša tiskana vezja v prihodnosti okrašena samo še z malimi črnimi pravokotniki in vhodno-izhodnimi priključki.

Med množico malih rjavih kock sta malo večje črne pravokotnike iskala Zarja in Rok.