Lahko bi si predstavljali, da v naravi, kjer se odvija neprestana bitka za prenos lastnih genov na naslednjo generacijo, ni prostora za dejanja naključne prijaznosti. Če pa se ta že zgodijo so zagotovo namenjena nekim ožje sorodnim osebkom in ne popolnim neznancem. Kaj hitro bi tako prišli do zaključka, da smo ljudje edina bitja sposobna nesebičnega izkazovanja pozornosti do predstavnikov iste vrste, od katerih ne pričakujemo ničesar. Vendar študija, ki so jo opravili raziskovalci iz Ameriške univerze Duke nakazuje, da se takšno vedenje pojavlja vsaj še pri bonobih.

V prvem delu svoje raziskave so po dva in dva bonoba, ki se med seboj nista niti poznala, niti bila v sorodu, postavili v ločena prostora. Med obema prostoroma je bilo na verigo privezano jabolko, tako, da ga ni mogel doseči noben od njiju. Medtem ko je eden od osebkov lahko le opazoval sočni sadež je imel drugi možnost da sprosti mehanizem, ki približa jabolko neznancu v nasprotnem prostoru.

Prijazna opica je morala za to nesebično dejanje opustiti igro z svojo najljubšo igračo ter priplezati do omenjenega mehanizma, obenem za svojo požrtvalnost tudi nikakor ni bila nagrajena. Da nebi tega dejanja pripisali le radovedni naravi teh živali so poskus izvedli tudi tako, da so eno sobo pustili prazno. Rezultati raziskave kažejo, da so bonobi raje posegali po mehanizmu v primeru, ko so s svojim dejanjem nekoga nahranili.

V sklopu iste raziskave, so znanstveniki opravili še en poskus.

Bonobom iz zavetišča v Demokratični Republiki Kongo so predvajali video posnetke njihovih ožjih sorodnikov kot tudi posnetke bonobov iz enega izmed Ameriških živalskih vrtov. Osebki na posntkih so bili predstavljeni v dveh stanjih, med zehanjem ter z nevtralnim izrazom. Zehanje je tako kot za ljudi nalezljivo tudi za bonobe, kako močno je nalezljivo pa je odvisno od socialne vezi med osebki. Ko so raziskovalci primerjali frekvenco zehanja testnih osebkov, ta ni bila odvisna od tega ali se je na ekranu pokazal znan ali neznan obraz. Kar nakazuje na enako mero povezanosti z pripadniki lastne kot tudi popolnoma tuje supine.

Najrazličnejše oblike pozrtvovalnih, nesebičnih dejanj so v naravi pogoste, vendar so vse usmerjene proti bližnjim sorodnikom ali spolnim partnerjem. Predstavljena študija nam podaja zanimiv pogled na razvoj alturističnega vedenja do popolnih neznancev. Tovrstno vedenje naj bi se pojavilo, ko prednsoti povezovanja z neznanci pretehtajo njihove slabosti, kot naprimer izguba okusnega obroka ali tveganje spopada. Te prednosti se v primeru bonobov lahko pokažejo če upoštevamo socialno strukturo njihovih skupnosti. Ko samice bonobov dosežejo spolno zrelost te zapustijo lastno skupino ter se odpravijo v iskanje nove tuje skupine in prav tu prijaznost ne more škodovati.

Prijazne opice vam je predstavil Gregor