Starodavna virusna DNK v človeškem genomu

Starodavna virusna DNK v človeškem genomu

Aktualno-politična novica
starodavna DNK

Avstralski znanstveniki so z natančnim upoštevanjem zadrževanja vode v listih izboljšali podnebni model za predvidevanje vročinskih valov. V ugotovitvah, ki jih je objavila revija Nature Scientific Reports, s popravljenim modelom predvidevajo 5 stopinj Celzija večje zvišanje temperatur od predhodno napovedanih na področju zahodne Evrope med letoma 2020 in 2099.

Ključ za izboljšanje podnebnega modela so podatki o tem, kako listi zadržujejo vodo. Podnebni modeli za vse rastlinje običajno upoštevajo enako stopnjo zadrževanje vode v listih. Ta se v resnici precej razlikuje - največ seveda med iglavci in listavci. V izboljšan model so vključili podatke o tristo štirinajstih rastlinskih vrstah, ki so jih preučevali na šestinpetdesetih lokacijah.

Kljub natančnejšim podatkom pa avtorji in avtorice raziskave poudarjajo, da so podatki o zadrževanju vode v listih določeni zgolj na primeru posameznih listov in da je treba preveriti, če spremembe veljajo tudi za celotne krošnje dreves.

 

Na Univerzi v Michiganu in Univerzi Tufts so natančneje določili odseke virusne DNK v človeškem genomu, ki so jih za sabo pustile virusne okužbe vse od začetka človeškega razvoja prej nekaj sto tisoč leti.

Nekateri človeški virusi imajo zmožnost razpreti človeško DNK in vanjo vriniti svoj zapis, s čimer začnejo razmnoževanje človeške celice izkoriščati za lastno razmnoževanje. Tak je recimo virus HIV in njegovi starejši sorodniki, skupina virusov, imenovana endogeni retrovirusi. Ti so prispevali k nastanku 8 % človeškega genoma, a so do danes zaradi nabranih mutacij večinoma nefunkcionalni.

Raziskovalna skupina se je osredotočila na posebno podskupino endogenih retrovirusov, imenovano HERV-K. V nasprotju z ostalo virusno DNK v človeškem genomu so zapisi teh virusov večinoma ostali nespremenjeni. Pri petdesetih od 2500 preiskovancev z različnih delov sveta so na različnih mestih genoma našli celo nedotaknjeno DNK celotnega virusa. Tak zapis, imenovan provirus, je tako ohranjen, da bi lahko bil zmožen ustvarjanja novih kopij virusa.

Ni popolnoma jasno, ali se ti ohranjeni virusni zapisi ali njihovi posamezni geni podvojujejo, so pa prejšnje raziskave pokazale, da verjetno imajo vpliv na človeka, ki ga nosi. Aktivnost zapisov za te viruse so našli pri ljudeh z malignomi, avtoimunskimi in vnetnimi boleznimi ter pri okužbi z virusom HIV, vendar povezava s temi boleznimi še ni dokazana.

Kot osemodstotna virusa pričakujeva vročinski val Jaka in Maja.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.