Raziskovalna skupina z Univerze Tel Aviv v Izraelu je v novi študiji opisala proces, s katerim so s pomočjo mikroorganizmov izdelali biorazgradljivo vrsto plastike. Izdelava te vrste plastike, imenovane PHA, za razliko od običajne plastike ne zahteva surovin, kot je nafta. Mikroorganizmi, ki to plastiko proizvajajo, namreč živijo v slani vodi in se prehranjujejo z algami. Za proizvodnjo te plastike tako ne potrebujemo pitne vode ali kmetijskih površin.

Globalna potrošnja plastike narašča, na leto se je porabi kar 320 milijonov ton. Količina proizvedene plastike predstavlja pereč problem, saj se je velik delež ne reciklira, temveč se ta nabira na kopnem in v oceanih. Možno rešitev predstavljajo PHA-plastike, ki so biorazgradljive in se lahko kompostirajo, saj pri razgradnji ne tvorijo škodljivih stranskih produktov.

Raziskovalci in raziskovalke so za proizvodnjo plastike uporabili vrsto arhej, imenovano Haloferax mediterranei. Ta vrsta je zanimiva, ker naravno proizvaja tip PHA-plastike, imenovan PHVB, vendar je količina plastike, ki jo proizvede, odvisna od tega, s čim jo hranimo. Problem, ki so ga morali rešiti raziskovalci in raziskovalke, je bil torej, kako poiskati vrsto hrane, ki je poceni in hkrati omogoča največjo možno proizvodnjo PHVB. Najbolj idealna hrana za proizvodnjo plastike so čisti sladkorji, ker pa se ti uporabljajo v prehrani ljudi, niso trajnostna rešitev. Raziskovalna skupina je zato za prehrano arhej poskusila uporabiti alge, saj je njihovo gojenje preprosto in poceni.

V študiji so uporabili divji sev arhej, ki so ga gojili na gojiščih, bogatih z različnimi sladkorji. Tako so preverili, katera vrsta sladkorja sproži največjo izdelavo PHA. Na podlagi teh podatkov so izbrali šest različnih vrst alg, s katerimi so nato hranili enak sev arhej, da bi ugotovili, katera vrsta je za prehrano najbolj primerna. Po treh dneh rasti so iz arhej izolirali plastiko PHA in določili njeno količino. Določili so še učinkovitost proizvodnje plastike, torej kolikšen delež mase celotne kulture arhej je predstavljala masa PHA. Ko so arheje hranili s saharozo, je bila učinkovitost proizvodnje PHA najvišja, in sicer 66-odstotna. Ko so arheje hranili z algami, pa je bila najvišja učinkovitost, ki so jo dosegli, 55 odstotkov.

Alge so torej obetaven vir hrane za arheje, ki proizvajajo PHA-plastiko, in predstavljajo cenejšo alternativo sladkorjem.  Avtorji in avtorice so navedli še, da ima postopek potencial za uporabo v industriji, a ga je mogoče še dodatno izboljšati, za kar pa bodo potrebne nadaljnje študije.

Prihodnost brez odvečne embalaže nemirno čaka vajenka Kaja.