Ekipa z EPFL v Švici je naznanila nov krmilnik, s katerim lahko robota nadziramo kar s svojimi mislimi. Tako imenovani vmesniki med možgani in računalnikom sicer niso nov izum, vendar do sedaj niso bili najbolj zanesljivi, saj so poskušali generirati celotno gibanje glede na miselne vizualizacije človeka. Novi krmilnik pa sámo gibanje robota generira avtonomno, medtem ko človek z mislimi nadzira zgolj končno obnašanje robota glede na to, ali mu je trenuten gib všeč ali ne. 

Predstavljen krmilnik temelji na preprostem algoritmu za avtonomno izogibanje oviram, ki so ga znanstvenice in znanstveniki sedaj nadgradili tako, da se gibanje prilagodi še glede na reakcijo posameznika na trenutni gib. Oseba, ki nadzira robota, najprej nakaže tarčo, v smeri katere želi, da se robot premakne. To stori s pomočjo uporabniškega vmesnika, kot je denimo joystick ali naprava za spremljanje pogleda. Robot se nato samostojno premika po prostoru do tarče tako, da se poskuša izogniti vsem oviram. Medtem oseba nadzoruje obnašanje robota z EEG senzorji, ki spremljajo trenutno mentalno stanje človeka. Glede na pozitivno ali negativno reakcijo osebe na trenutno premikanje robota okoli ovire se algoritem nauči, ali je gibanje dobro ali slabo, in ga temu primerno prilagodi. 

Za učenje optimalnega gibanja robota je znanstvena ekipa uporabila inverzno spodbujevalno učenje. To pomeni, da algoritem prilagodi obnašanje robota tako, da na koncu pridobi najvišjo nagrado oziroma v tem primeru najnižjo kazen. Če robot denimo naredi napačen gib, se bo v možganih opazovalca sprožil signal, da je robot naredil nekaj narobe. Vendar robot v tem trenutku ne bo vedel, kaj točno je bilo v njegovem dejanju napačnega. To poskusi ugotoviti tako, da ponavlja različne iteracije giba ter spremlja, kako se bo človek odzval na posamezen poskus. Glede na človeški odziv nato ugotovi, kakšen gib je idealen za osebo, ki ga opazuje. 

Znanstvenice in znanstveniki so sposobnosti robota preverili s prestavljanjem objektov in izogibanjem ovir. Delovanje krmilnika pa si lahko na spletni strani ogledate tudi v video obliki. Čeprav je znanstvena ekipa pokazala, da lahko z novim krmilnikom nadziramo robota zgolj s svojimi mislimi, pa je predstavljena tehnologija zaenkrat še daleč od uporabnosti v vsakdanjih situacijah. Te so namreč veliko bolj kompleksne kot laboratorijski eksperimenti. Eden izmed takih primerov je denimo uporaba krmilnika za nadzor bioničnih protez pri ljudeh s poškodovano hrbtenico, na kar se želi znanstvena ekipa osredotočiti v prihodnosti.

Nadzor robota je v mislih spremljala Rebeka.