Torkov Znanstveni britoff nas bo opremil z razmišljanjem znanstvenikov in znanstvenic glede najbolj perspektivnih možnosti pri razvoju cepiva proti novemu koronavirusu. Trenutno se z razvojem cepiva ukvarja več deset biotehnoloških podjetij in čeprav razvojnih možnosti trenutno ne manjka, je nesmiselno pričakovati, da bi varno in učinkovito cepivo ugledalo luč dneva v manj kot letu dni. O možnostih za razvoj cepiva pišejo v reviji Nature.

Kljub družnim naporom za zajezitev širjenja novega koronavirusa je razvoj cepiva po mnenju strokovnjakov in strokovnjakinj nujen. Razlogov za takšno razmišljanje je več. V državah s slabše razvito ali nedostopno zdravstveno infrastrukturo naj bi bila zadostna precepljenost edini način zajezitve širjenja virusa v primeru, da samoizolacijski ukrepi za kaj takšnega ne bi zadoščali. Poleg tega bi lahko s cepivom nadzorovali vse potencialne epidemije virusa v prihodnosti.

Pri zasnovi virusnega cepiva lahko uberemo nekaj pristopov, ki so se izkazali za učinkovite. Imunizacijo lahko dosežemo z vnosom oslabljenega ali inaktiviranega virusa, pri čemer lahko inaktivacijo dosežemo z obsevanjem virusnega delca z ultravijolično svetlobo ali z obdelavo s formaldehidom in beta-propiolaktonom. Drug način imunizacije je vnos podenot virusa. Te podenote niso patogene, imunski sistem pa jih vseeno prepozna kot tuje in nas s tvorbo protiteles zaščiti pred možno okužbo v prihodnosti.

Posamezni virusni delec novega koronavirusa sestoji iz štirih strukturnih proteinov, ki so ključni, da virus preživi. Ker so ti proteini potencialni antigeni, ki bi lahko ob vnosu v človeško telo izzvali imunski odgovor, so zanimivi pri snovanju cepiva. Trenutno je glavna tarča raziskovalnih naporov protein S, ki je odgovoren za vezavo in vstop virusa v gostiteljsko celico. Ob vstopu v celico se pomnožijo virusni proteinski strukturni elementi in genski zapis zanje ter se sestavijo v nove virusne delce.

Eden izmed pristopov k izdelavi cepiva, ki je že dosegel prvo fazo kliničnega testiranja, predvideva dostavo genskega zapisa za protein S do človeških celic. Naše celice bi po navodilih dostavljenega gena izdelale kopije proteina S, imunske celice pa bi sčasoma proizvedle protitelesa. Učinkovitost imunizacije proti proteinu S so dokazali že ob izbruhu SARS koronavirusa pred skoraj dvema desetletjema s testiranji na opicah.

Kljub temu je pomembno, da se hkrati razvija več cepiv za različne tarče, in sicer za primer, da eno izmed njih ne bi bilo dovolj varno in učinkovito ali pa če bi se pojavila odpornost na eno od cepiv. Čeprav je hitrost razvoja cepiva izjemna, saj je prišlo prvo potencialno cepivo v prvo fazo kliničnega testiranja v treh mesecih, bodo izsledki glede učinkovitosti tega cepiva pri človeku na voljo predvidoma šele ob koncu julija.

Z antivaxxerji bo iz samoizolacije še naprej obračunaval Luka.

Druge povezave:

virology.ws

externalmediasite.partners.org