Koronavirus že vsem pošteno odzvanja v ušesih. Znanstveniki in znanstvenice po svetu raziskujejo načine, kako bi ga ustavili. V nedavno objavljeni raziskavi v reviji Cell so morda na dobri poti, saj so preverili nekatere pomembne podobnosti med virusom SARS in novim koronavirusom. Oba se vežeta na enak receptor celice, preko katerega lahko vstopita v celico in se namnožita. Prav tako uporabljata enak protein, ki sodeluje pri vstopu in podvajanju virusnih genov v gostiteljski celici.

SARS je okrajšava za Severe Acute Respiratory Syndrome in smo jo prvič pogosteje slišali leta 2003, ko je virus prvič izbruhnil na Kitajskem. Prvi širše znani koronavirus se okrajšano imenuje SARS-CoV, njegov virusni sorodnik, ki se med ljudmi seli danes, pa nosi okrajšano ime SARS-CoV-2. Zaradi predhodnega izbruha podobnega koronavirusa pa je na voljo učinkovit inhibitor proteina, ki sodeluje pri vstopu in podvajanju virusne RNK v gostiteljski celici. Proti prvemu virusu SARS je zelo učinkovit, delno učinkovitost pa so dokazali tudi pri zdravljenju okužbe celičnih linij z novim koronavirusom.

Vezava virusa na celice poteka preko membranskega proteina ACE2 na gostiteljski celici. Da pa je ta vezava učinkovita in omogoči uspešen prenos virusne RNK v gostiteljsko celico, je potrebna še proteaza, imenovana TMPRSS2. Virusna RNK vsebuje navodila za nastanek in sestavo novih virusov. Tudi omenjena proteaza je že v gostiteljski celici in aktivira na virusu prisotni protein S. Ta aktivacija virusu omogoči, da vstopi v celico in vanjo sprosti virusno RNK. 

Inhibitor proteaze, ki je že klinično preverjen na primeru prvega virusa SARS, deluje prav na to aktivacijo. Onesposobi proteazo, ki bi se sicer povezala s proteinom S, in tega tako inhibira. Na ta način virus v gostiteljsko celico ne more vnesti svoje RNK in ga ostale imunske celice v telesu razgradijo. 

Po načelu inhibicije proteina S deluje tudi naravna sinteza protiteles v telesu obolelega. Na primeru prvega SARS koronavirusa so že pokazali, da so protitelesa, ki onesposobijo protein S, v obolelih prisotna tudi še 24 mesecev po preboleli okužbi z virusom. Tako sta trenutno najbolj obetavni dve smeri razvoja cepiva. Prva je vnos rekombinantnega inhibitorja proteina S, ki bi deloval neposredno na vezavo virusa na epitelijske celice dihal. Drugi način pa je vnos oslabljenega koronavirusa, ki bi v telesu spodbudil lastno proizvodnjo protiteles, ki bi inhibirala protein S.

O boju proti koroni je poročala Urša.