Vsakodnevno se srečujemo z raznoraznimi snovmi, ki so proizvedene z gensko spremenjenimi organizmi, čeprav se tega večinoma sploh ne zavedamo. Primeri so razni vitamini, sladila, bombažna oblačila, zdravila, antioksidanti, kot je denimo citronska kislina, ter encimi, ki se uporabljajo na primer pri proizvodnji sira. Po javnomnenjskih anketah sodeč, večina pravzaprav ne nasprotuje uporabi gensko spremenjenih organizmov v medicini in farmaciji, pri uporabi v kmetijstvu pa je stanje drugačno. Polemika okoli gensko spremenjenih organizmov v javnosti se skoraj izključno vrti okoli uporabe le-teh v kmetijstvu.

Eden najpogostejših argumentov nasprotnic in nasprotnikov gensko spremenjenih organizmov je, da so ti patentirani in v lasti multinacionalk. Patenti in multinacionalke še zdaleč niso omejeni na gensko spremenjene organizme, ampak so sestavni del ekonomskega sistema, v katerem živimo. Vendar v zvezi z lastninjenjem gensko spremenjenih kmetijskih rastlin odreagiramo še posebej čustveno, saj gre za vprašanje oskrbe s hrano.

Zavedati se moramo, da čeprav se omejimo zgolj na Evropo, vprašanje zaščite rastlinskih sort s patenti in drugimi sredstvi še zdaleč ni omejeno zgolj na gensko spremenjene organizme. V Evropi so nove sorte zaščitene z žlahtiteljsko pravico. Leta 2015 pa je Evropski patentni urad prvič dodelil patent rastlini, ki ni nastala z genskim spreminjanjem. Ampak to ne bo tema današnjega Znanstvenega komentarja, pač pa se bomo v nadaljevanju osredotočili na nepatentirane gensko spremenjene kmetijske rastline.

V farmacevtski in agrokemični industriji je široko razširjena praksa, da kadar poteče patentna zaščita za eno učinkovino, to pričnejo proizvajati druga podjetja. Tako denimo danes veliko farmacevtskih podjetij proizvaja protibolečinsko zdravilo paracetamol, več agrokemičnih podjetij pa herbicid glifosat. Veljavnost patenta je večinoma omejena na 20 let, v nekaterih primerih je mogoče veljavnost patenta nekoliko podaljšati. Prva gensko spremenjena semena so vstopila na trg pred več kot dvajsetimi leti, kar pomeni, da so potekli že tudi prvi patenti, povezani z gensko spremenjenimi rastlinami. Bomo torej v kratkem priča novemu valu rastlin, ki so bile spremenjene z geni in tehnologijami, ki niso več patentno zaščitene?

V bližnji prihodnosti zelo verjetno še ne, saj je trenutno kar nekaj ovir, ki preprečujejo razmah nepatentiranih gensko spremenjenih organizmov. To so predvsem različne regulativne zahteve po svetu, nedostopnost do celotne dokumentacije, ki je bila oddana ob prijavi gensko spremenjenega organizma, ter potencialne tehnične težave.

V primeru farmacevtske in agrokemične industrije obstaja posebna zakonodaja, ki po preteku patentnega varstva lajša trženje proizvodov z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem produktu. Nobena država zaenkrat še ni sprejela zakonodaje, ki bi olajšala razvoj, prodajo in uporabo gensko spremenjenih organizmov, nastalih s tehnologijami, ki niso več patentno zaščitene. Poleg tega pri gensko spremenjenih organizmih patenti ne ščitijo določene učinkovine, pač pa posamezni transformacijski dogodek.

Transformacijski dogodek je definiran kot DNK, ki je bila v enem koraku vstavljena v organizem. Posamezni transformacijski dogodek je lahko sestavljen iz več različnih odsekov DNK in je lahko zaščiten z več patenti, ki se nanašajo posamezne dele molekule DNK. En organizem lahko vsebuje tudi več transformacijskih dogodkov hkrati, v primeru, da je bila tuja DNK vanj vstavljena večkrat. Patentno zaščitena sta lahko tudi način uporabe transformacijskega dogodka in metoda za detekcijo posameznega dogodka. Da lahko govorimo o transformacijskih dogodkih, ki so jim potekle patentne zaščite, je zato potrebno preveriti veljavnost vseh mogočih patentov v državah, v katerih želimo gensko spremenjeni organizem gojiti in v katere ga želimo uvažati.

Po trenutno veljavni zakonodaji ni dovolj pokazati, da gensko spremenjeni organizem vsebuje isti transformacijski dogodek kot originalni organizem, ki je bil že odobren za gojenje.  Ponoviti je potrebno vsaj nekatere poskuse, da se dokažeta, denimo, vpliv mesta vnosa transformacije in varnost ustvarjenega organizma.

Kot smo že omenili, je dostop do dokumentacije dodatna ovira za razvoj gensko spremenjenih organizmov s transformacijskimi dogodki, ki niso več patentno zaščiteni. V nasprotju z ostalimi odobritvami, ki so običajno javno dostopne, so odobritve za uporabo gensko spremenjenih rastlin zaupne in zaščitene s Kartagenskim protokolom o biološki varnosti ter morda tudi z avtorskimi pravicami.

Kljub vsem do sedaj naštetim oviram vendarle že obstaja nekaj primerov gensko spremenjenih rastlin s transformacijskimi dogodki, ki niso več patentno zaščiteni. Konec leta 2014 je Univerza Arkansas dala na trg gensko spremenjeno sojo z odpornostjo proti herbicidu glisofatu, ki je vsebovala isti dogodek kot prva generacija Monsantove gensko spremenjene soje. Na Univerzi Arkansas so gene za odpornost prenesli v drugo sorto soje in semena ponudili naprodaj kmetom v ZDA po nižji ceni. Kljub višji ceni pa se veliko kmetov še vedno raje odloča za nakup patentiranih Monsantovih semen nove generacije gensko spremenjene soje, ki ima višje donose.

Nedavno je Kolumbijski kmetijski inštitut odobril gojenje prve gensko spremenjene sorte koruze, ki je bila razvita v kolumbijskih laboratorijih. Dovoljenje je bilo podeljeno Zvezi gojiteljev žit, stročnic in soje Fenalce. Koruza je odporna proti škodljivcem iz reda Lepidoptera in herbicidu glufosinatu. Razvita je bila s tehnologijami, ki so jim že potekle patentne zaščite. Gojenje gensko spremenjenih rastlin je v Kolumbiji sicer mogoče od leta 2005, vendar do sedaj gojijo le  tujini razvite sorte. Kolumbijski znanstveniki in znanstvenice pa trenutno med drugim razvijajo še sojo, odporno proti suši in herbicidom, ter sacha inchi, amazonske oreščke z visoko vsebnostjo omega tri, šest in devet maščobnih kislin.

Postavlja se vprašanje, ali bodo take gensko spremenjene rastline, ki niso patentno zaščitene in so bile razvite znotraj domačih javnih institucij, za javnost bolj sprejemljive?

Gensko spreminjala je Angelika.