Konec maja je Svetovni sklad za naravo oziroma World Wide Fund for Nature vložil tožbo zoper norveško vlado zaradi zakona, ki omogoča globokomorsko rudarjenje. Januarja letos je norveški parlament izglasoval zakon, ki komercialnim podjetjem dovoljuje globokomorsko rudarjenje kovin, kot sta litij in kobalt. V tožbi Svetovni sklad norveškemu parlamentu očita, da je bil zakon sprejet na podlagi pomanjkljivih podatkov o vplivih rudarjenja na okolje.

Globokomorsko rudarjenje bi bilo dovoljeno na 280 tisoč kvadratnih kilometrov velikem območju, globokem od tisoč petsto do štiri tisoč metrov. Območje leži v norveškem delu Arktičnega morja, med Norveško, Islandijo in Grenlandijo. S pridobljenimi surovinami naj bi si Norveška olajšala prehod na trajnostne vire energije. Interes za komercialno rudarjenje sta od sprejetja predloga do konca maja izkazali že dve podjetji, ki naj bi dovoljenje za izvajanje dejavnosti dobili jeseni.

Svetovni sklad za naravo ni edini, ki obsoja odločitev parlamenta. V preteklih mesecih so se na sprejeti zakon odzvale tako druge parlamentarne stranke kot Evropska unija. Vsi, ki globokomorskemu rudarjenju nasprotujejo, svoje stališče utemeljujejo z nezadostnim znanjem stroke o rudarjenju in njegovem vplivu na okolje.

Dozdajšnje raziskave posledic rudarjenja izpostavljajo številne negativne posledice globokomorskega rudarjenja na okolje. Tovrstna dejavnost na dnu morja povzroča svetlobno in zvočno onesnaženje. Slednje lahko moti predvsem sporazumevanje morskih sesalcev. Rudarska dejavnost bi prav tako uničila številne habitate na dnu morja. Povzročila bi tudi dvigovanje sedimenta, ki se lahko razširi v morju in poškoduje ali zaduši ribe, s posedanjem pa uniči korale. Rudarjenje je tako škodljivo tudi za organizme, ki ne živijo nujno ob mestu izkopavanja.

Norveška vlada je leta 2021 naročila vrsto raziskav, ki so del presoje vplivov globokomorskega rudarjenja na okolje. Sklep raziskav gre na roko vladi, saj so pokazale, da so možne posledice globokomorskega rudarjenja minimalne. Prav tako naj bi bilo prvih nekaj mesecev veljavnosti dovoljenja za rudarjenje namenjenih dodatnim raziskavam možnih negativnih posledic. Glede pomanjkljivosti raziskav se je oglasila norveška znanstvena skupnost. Na Norveškem inštitutu za morsko raziskovanje pravijo, da je za zanesljivost zaključkov o varnosti rudarjenja potrebnih okoli deset let raziskav, kar je občutno več, kot so trajale do sedaj opravljene raziskave. 

Poleg Norveškega inštituta za morsko raziskovanje globokomorskemu rudarjenju nasprotujejo tudi številne okoljevarstvene organizacije, kot je Svetovni sklad za naravo. Podobno kot Inštitut za morsko raziskovanje tudi Sklad tožbo proti norveški vladi utemeljuje s trditvijo, da presoja vpliva globokomorskega rudarjenja na okolje ni bila zadostna. S tem naj bi norveški parlament kršil zakon o mineralih na oceanskem dnu, ki za vsako dejavnost na kontinentalni polici zahteva zadostno raziskavo vpliva na okolje. Tožba bo na sodišču obravnavana predvidoma v roku pol leta.

/////////////

Novoizvoljena nizozemska vlada v koalicijski pogodbi krči sredstva, namenjena raziskovalni in izobraževalni dejavnosti. Omejila bo tudi število vpisov tujih študentov na nizozemske univerze. Koalicijska Stranka za svobodo z Geertom Wildersom na čelu je s tremi desnosredinskimi strankami podpisala koalicijsko pogodbo, naslovljeno »Upanje, pogum in ponos«. Pogodba je izrazito protimigrantska in predvideva odvzem proračuna za številne raziskovalne projekte. Vlada bo državni proračun prerazporedila tako, da bosta v ospredju predvsem reševanje stanovanjske problematike in podpora kmetom.

Vlada je z odvzemom 6,8 milijarde evrov od predvidenih 20 milijard ukinila velik del petletnega načrta iz leta 2021, ki med drugim podpira biotehnološki razvoj, izobraževanje in raziskovanje brez laboratorijskih živali. Program je podpiral tudi okolju prijaznejše predrugačenje jeklarske industrije z zmanjšanjem ogljičnih emisij in reciklažo odpadnega jekla. Vlada je prekinila tudi program, ki poskuša zmanjšati obremenjenost delavcev v akademskih sferah in zagotavlja nova delovna mesta na univerzah in inštitutih. Poleg ukinitve teh dveh programov je vlada omejila proračun za bazične raziskave za skoraj tretjino.

Vladni načrt predvideva tudi zmanjševanje števila priseljencev v državi: poleg zaostrovanja postopka obravnave prošenj za azil namerava postaviti številčno omejitev vpisa tujih študentov. Načrtuje višje šolnine za študente iz držav izven Evropske unije in več dodiplomskih programov v nizozemščini namesto v angleščini.

Druga koalicijska stranka, Gibanje kmetov in državljanov, je bila ustanovljena v času nizozemskih protestov kmetov. Koalicijska pogodba ugaja željam Gibanja, saj predvideva rahljanje omejitev glede izpustov dušika zaradi gnojenja. Prav tako je vlada zavrnila predlog o obdavčitvi izpustov ogljika in ukinila 20 milijard evrov visoko postavko v proračunu, namenjeno razvoju trajnostnega kmetijstva. Drugih dogovorov glede podnebja predsednik stranke Wilders, sicer zanikovalec podnebnih sprememb, ne bo spreminjal.

/////////////

Maja je slovenska vlada končala pogajanja za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji – Esi. Sporazum bo sredi junija podpisal slovenski premier Robert Golob, sledila bo ratifikacija v državnem zboru. Slovenija, ki je od leta 2009 pridružena članica Ese, bo polnopravna članica postala predvidoma januarja naslednje leto.

Slovenija bo za polnopravno članstvo odštela 1,7 milijona evrov članarine na leto, kar je več kot trikratnik sedanje članarine. Vlada je prav tako minuli teden predstavila smernice za delovanje Slovenije kot polnopravne članice. V dokumentu Slovenska vesoljska strategija 2030 je predstavljenih tako imenovanih pet strateških stebrov za razvoj vesoljske tehnologije in podporo izobraževanju in podjetništvu do leta 2030.

ZOFFo je pripravila Boža.