V Dubaju med 30. novembrom in 12. decembrom poteka Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah oziroma COP28. Že prvi dan konference so sprejeli dogovor o višini sredstev za sklad »izgube in škode«, ki naj bi zagotavljal najranljivejšim ljudem sveta sredstva za odpravo škode, nastale zaradi posledic podnebnih sprememb, torej poplav, požarov in drugih podnebnih katastrof. Trenutno je v skladu slabih 430 milijonov ameriških dolarjev. 

Nemčija in Združeni arabski emirati so se obvezali, da bodo v sklad prispevali sto milijonov ameriških dolarjev, med države donatorice pa spadajo tudi Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Japonska in druge države Evropske unije. Kot poročajo zagovorniki sporazuma, je sklad zelo potrebna spodbuda, vendar se po mnenju zagovornikov podnebne pravičnosti sprožajo vprašanja o njegovi dolgoročni trajnosti. Trenutna ocena izgube in škode v najranljivejših državah je 400 milijard ameriških dolarjev letno, novoustanovljeni sklad pa trenutno vsebuje dovolj denarja, da pokrije zgolj en odstotek škode, nastale v enem letu.

Predsednik letošnje podnebne konference je sultan Ahmed Al Jaber, ki je hkrati tudi direktor državnega naftnega podjetja Adnoc. Prvič v zgodovini je predsednik konvencije predstavnik obeh strani pogajalske mize. Še julija letos je sultan govoril, da je postopno opuščanje fosilnih goriv neizogibno in ključno. Slabe štiri mesece kasneje pa je na enem izmed konferenčnih dogodkov ponovno spregovoril o postopnem opuščanju fosilnih goriv. Citiramo: »Nobenega znanstvenega dokaza ali scenarija ni, ki bi pokazal, da je postopna opustitev fosilnih goriv tisto, kar potrebujemo, da dosežemo 1,5 °C.« Na podnebnih pogajanjih letos sodeluje tudi rekordnih 2456 lobistov industrije fosilnih goriv.

Na izbiro lokacije za letošnjo konferenco, Združene arabske emirate, je opozorilo tudi mednarodno združenje znanstvenic in znanstvenikov, tako imenovani Science Rebellion. V znak nasprotovanja podnebni konferenci so organizirali proteste in protestne akcije v 23 državah. Opozarjajo na  pomanjkanje napredka vlad pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov z blokiranjem dejavnosti, povezanih s fosilnimi gorivi, v svojih državah. Zato so recimo na Nizozemskem organizirali blokado tovornega vlaka, ki je prevažal premog. V odprtem pismu, namenjenem širši javnosti, izpostavljajo, da so se države že v začetku devetdesetih zavezale k omejitvi antropogenih posegov v podnebje. 27 podnebnih konferenc kasneje pa so izpusti ogljikovega dioksida za 60 odstotkov višji kot v času sprejetih obljub. Do sedaj je pismo s podpisom podprlo že 1.400 posameznikov in posameznic, med katerimi so tudi znanstveniki.

Od ponedeljka Slovenija gosti petdnevno zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije oziroma Konvencije o varovanju morja in obal Sredozemlja. V Portorožu so se zbrali predstavniki in predstavnice enaindvajsetih držav Sredozemlja. Slovenija bo z zasedanjem že drugič prevzela dvoletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja, znani tudi kot Barcelonska konvencija. Države pogodbenice so na zasedanju soglasno podprle ustanovitev novega regionalnega centra za podnebne spremembe v  Turčiji, ki bo predvidoma začel z delovanjem leta 2025.  

Na današnjem dnevnem redu je tudi sprejemanje Portoroške deklaracije; s podpisom se bodo države zavezale k sprejemanju ukrepov, ki vodijo v hitrejši zeleni prehod. Del deklaracije predstavlja tudi investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko varnejšo prihodnost. Pogajanja o vsebini so potekala več tednov, ali je deklaracija sprejeta ali ne, pa bo znano danes pozno popoldne.

Na zasedanju so se oblikovale nekatere  pobude. To sta recimo predlog za odstranjevanje ribiških mrež iz morja in pobuda za posebno območje v severozahodu Sredozemlja za zaščito kitov in delfinov pred mednarodnim ladijskim prometom. Predvsem slednja bi pripomogla k ohranitvi zdravja in reproduktivnosti obalnih oziroma morskih organizmov.

Zadnji dan novembra se je zaključil dve leti in pol trajajoč projekt ROBOMINERS, katerega namen je bil razvoj robotskega rudarja. V Sloveniji je kot projektni partner sodeloval Geološki zavod Slovenije, šlo pa je za sedem milijonov in pol vreden projekt. Tako so ustvarili sistem rudnika s pomočjo avtonomnih robotskih enot, ki lahko delujejo v za človeka neprimernih okoljih. To so recimo okolja z visokimi temperaturami, oceansko dno ali okolja, kjer so prisotne zdravju škodljive snovi. Poleg priprave prototipa so oblikovali tudi koncept rudarjenja, ki vključuje podporne sisteme in transport rude na površje.

Partnerski konzorcij je razvil delujoči prototip rudarskega robota RM-1. Tega so izven laboratorija preizkusili tudi v Mežici v sodelovanju z družbama Podzemlje Pece in Gradbeni materiali Žerjav. Kako naj bi robot delaval, pojasni doktor Gorazd Žibert iz Geološkega zavoda Slovenije. 

IZJAVA

Robotski prototip je danes razvit do te mere, da je validiran v realnem okolju. Skupina predvideva, da bi se robot lahko komercialno uporabljal čez dve desetletji. Kje bi se ta robot potem lahko uporabljal? 

IZJAVA

Kakšne so okoljske prednosti rudarjenja z uporabo robotskega rudarja, odgovarja Žibert.

IZJAVA

Pisala je Lea.