… Kateri človeški dejavniki vodijo v največje zmanjševanje biotske raznovrstnosti? …

Živali, glive, mikroorganizmi in rastline so stalno izpostavljene pritiskom človekovega delovanja, kar vodi v izgubo biotske raznovrstnosti, krčenja populacij in izginjanja celotnih ekosistemov. V zadnjih desetletjih je bilo narejenih več tisoč raziskav, ki so na različnih lokacijah v različnih okoljih preučevale izgubo pestrosti. Večina teh raziskav se je osredotočala le na posamezne vidike izgube biodiverzitete, in sicer na posamezno okolje, na določeno vrsto ali na specifičen dejavnik človeškega vpliva, denimo izsekavanje ali urbanizacijo, iz česar lahko mehanizme padca pestrosti le posplošujemo. 

Do nedavnega so le redke raziskave združile več dognanj, da bi bolj celostno razumeli vpliv človeškega delovanja na izginjanje vrst. Tudi te raziskave so bile omejene, saj so se osredotočale na časovno spremljanje izgube vrst v zamejenem okolju, a svojih ugotovitev niso primerjali s kontrolnimi okolji, kjer človekovega vpliva ni. Pretekle raziskave tudi niso ločevale med spremembami v lokalni raznolikosti in spremembami v raznolikosti na večjem območju. Raziskovalno skupino je torej zanimalo, kolikšen je človekov poseg v naravo in ali je učinke človekovega delovanja najti povsod po svetu in pri vseh skupinah organizmov. 

V nedavno objavljeni raziskavi v reviji Nature so prečesali 2133 raziskav o spreminjanju sestave združb in upadu biodiverzitete z več kot 50.000 različnih krajev po svetu. Upoštevali so študije, ki so vključevale vse glavne skupine organizmov, torej rastline, vretenčarje, žuželke, mikrobe ter glive iz kopenskega, sladkovodnega in morskega okolja. 

Izgubo biodiverzitete lahko razložimo s petimi človeško pogojenimi dejavniki, in sicer spreminjanjem okolja in rabe tal, neposrednim izkoriščanjem virov, podnebnimi spremembami, razširjanjem invazivnih vrst ter onesnaževanjem. V krajih, ki so bili pod vplivom človeškega delovanja, je bilo v povprečju 20 odstotkov manj vrst kot v krajih brez človeškega vpliva. Najbolj so na udaru plazilci, dvoživke in sesalci. Pomemben podatek pri spremljanju upada biodiverzitete je poleg samega števila različnih vrst v nekem okolju tudi sestava združb, torej velikost skupnosti nekaterih vrst, ki so lahko v upadu, kar kaže v smer izginjanja neke vrste v okolju. Po besedah raziskovalne ekipe tovrstno celostno razumevanje dejavnikov izgube biološke raznovrstnosti lahko vodi v razvoj ukrepov, ki zaščitijo naravo. 

… Znanstvenice opozarjajo na potrebe po večji zaščiti pestrosti gliv …

Število ogroženih vrst gliv na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov je letos prvič preseglo 1000. Po ocenah stroke na svetu obstaja več kot 2 in pol milijona različnih vrst gliv, od teh je popisana zgolj slaba desetina. Nekatere bodo verjetno izginile, preden jih odkrijemo. Glive so tovrstni seznami do nedavnega spregledali, a že dolgo vemo, da brez gliv tudi ni življenja na Zemlji. Večina rastlin sodeluje z glivami pri sprejemanju hranil, pomembne so tudi za razgradnjo. Zagotavljajo obstoj podzemnih in nadzemnih ekosistemov in jim nudijo odpornost pred sušo in patogeni. Ob tem sodelujejo tudi pri shranjevanju ogljika v tleh. Razlogi za upadanje vrst gliv so krčenje gozdov, širitev kmetijstva, razvoj urbanih okolij in požari. Po besedah zveze za ohranjanje narave in naravnih virov je ključno, da se v prakse ohranjanja narave in upravljanja z gozdovi uvede tudi skrb za glive.

… Rekordna pregretost Arktike in najmanjši obseg ledu …

Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča pri Evropski komisiji zgornja plast tal na kmetijskih površinah privzema vedno manj ogljika. Organski ogljik v tleh ima zelo pomembno funkcijo, saj poleg privzema ter skladiščenja elementov, kot so cink, kalij, kalcij in magnezij, povečuje poroznost zemlje. Ob ustrezni poroznosti tla vsebujejo dovolj vode in zraka za rast korenin, kar omogoča optimalno rast rastline in proizvodnjo hrane. Rastline s procesom fotosinteze ujamejo atmosferski ogljik in ga vgradijo kot organski ogljik v tla, ki delujejo kot zalogovnik oziroma ponor ogljika. Kmetijske površine v EU naj bi vsebovale več kot desetkratno količino ogljika vseh letnih emisij celotne EU. 

Po podatkih nedavne študije Skupnega raziskovalnega središča Evropske unije ima v EU že od 23 do 44 odstotkov obdelovalnih površin kritično nizke vrednosti organskega ogljika. Glavni razlog za izgubljanje ogljika je prekomerno izkoriščanje tal, podnebne spremembe pa izgube še dodatno povečujejo. Med procesom konvencionalne kultivacije zemlje tla namreč orjemo, preobračamo in mešamo. Pri tem se poveča aktivnost mikroorganizmov, kar vodi do sproščanja ogljika v ozračje. Z uporabo bolj trajnostnih metod kmetovanja, na primer regenerativnega kmetijstva, lahko preprečujemo izgubo ali pa celo povečujemo količino organskega ogljika v tleh.

… Obnovljivi viri energije v letu 2024 niso pokrili rasti porabe električne energije …

Lanskoletna globalna poraba elektrike se je ponovno povečala. Podatke so objavili v poročilu Mednarodne agencije za energijo, krajše IEA [aj-i-ej]. Raba elektrike se je povečala za 4 odstotke. Kar štiri petine rasti smo lansko leto pokrili s pridelavo elektrike s povečanjem obnovljivih virov in nukleark. Zadnjo petino rasti smo pokrili z premogom in plinom. Rasti torej nismo uspeli pokriti le z nizkoogljičnimi viri energije. Lansko leto je prišlo tudi do 0,8-odstotne rasti izpustov toplogrednih plinov, povezanih z energetskim sektorjem. To pripisujejo predvsem povečani porabi plina in premoga. Razlog za večjo porabo elektrike tako povezujejo s povečano potrebo po hlajenju v času vročinskih valov, predvsem v delih sveta, ki se najbolj izpostavljeni segrevanju, kot sta Indija in Kitajska. Pomemben del porabe elektrike predstavljajo tudi večja poraba v industriji, uporaba električnih vozil, širitev podatkovnih centrov in uporaba umetne inteligence.

… Kmetovalne površine po Evropi privzemajo vse manj ogljika …

Ameriške agencije, ki spremljajo, zbirajo ter objavljajo vremenske in podnebne podatke, so pod pritiskom nove ameriške administracije. O tem smo že poročali v nedavnih ZOFFah. Ravno te službe so nedavno objavile podatke, da je imela letošnja arktična zima najmanjšo pokritost z ledom. Pokritost z ledom na Arktiki se ponavadi meri konec zime, torej februarja ali marca, ko je obseg najmanjši. Letos so izmerili za kar 80.000 kvadratnih kilometrov manj ledu kot leta 2017, ki je do sedaj veljalo za leto z najmanjšo pokritostjo z ledom, odkar opravljamo meritve. To je velikost za skoraj štiri Slovenije. Arktika se po podatkih segreva kar 4-krat hitreje kot preostala Zemlja, zaenkrat pa še ni jasno, kakšne posledice bo to imelo na celoten planet, ki se segreva.

Zoffo sta pripravila Zarja in Vid.