Napovedi:

AKC Sokolc, Novo mesto: Umetnosti, ki je ni, četrtek 8.2.2018

A-Infoshop, AKC Metelkova mesto: Info-kafana XLi: Fuzbal na betonu (film + druženje), petek 9. februar 2018 ob 20h

Pokrita alternativna tržnica, torek 13. februar 2018 v Menzi pri Koritu na Metelkovi

-----------

NO NATION UNITES US, NO NAME DIVIDES US!

V nedeljo, 4. februarja je v Atenah potekal množični nacionalistični shod »Makedonija je grška«, ki se ga je udeležilo okrog 100.000 ljudi iz vseh delov Grčije, udeležile pa so se ga tudi vse ekstremistične formacije na desnici. Ali kot je zgovorno pričal eden izmed komentarjev: niso bili vsi udeleženci shoda fašisti, a definitivno so bili vsi fašisti na tem shodu. Med protagonisti shoda so bili seveda tudi neonacisti iz parlamentarne stranke Zlata zora.

Anarhisti in ostali protagonisti antifašističnega gibanja so se znašli v nezavidljivi situaciji. Za nacionalistični shod so napovedovali udeležbo milijona in pol ljudi, uporabi imena Makedonija za poimenovanje severne sosede naj bi nasprotovalo kar 60 odstotkov Grkov, večji del političnih sil na levici pa je to vprašanje ignoriralo oziroma se okrog dejstva, da se skrajna desnica militantno mobilizira, niso želelo ali upale angažirati.

Anarhistično gibanje ni kalkuliralo. Skupaj z ostalimi anti-avtoritarnimi skupinami je kljub težkim okoliščinam pogumno organiziralo proti-mobilizacijo in se odločno zoperstavilo nacionalistični histeriji. Več tisoč se jih je zbralo na proti-fašističnemu shodu pred atensko univerzo, pred, med in po demonstraciji pa so antifašistične milice v Eksarhiji in drugih delih mesta uspešno branile avtonomne prostore, svoje soseske in migrante pred fašističnimi tolpami in policijo.

Spomnimo: podoben nacionalistični shod pred dvema tednoma v Solunu je že dal zavetje fašističnim tolpam, da so napadli avtonomne prostore v mestu in enega izmed le-teh Libertatio požgali do tal. Tisti dogodek je solidarnostno povezal celotno radikalno levico, ki si ni dovolila, da bi se kaj podobnega ponovilo v Atenah.

Tovarišija iz Grčije poroča o močnem odzivu gibanja na fašistično nasilje. Po dogodkih v Solunu so se po vsej Grčiji odvile neštete akcije solidarnosti in tudi direktni napadi na fašistične strukture. V toku pa je tudi kampanja Rebuild Libertatia, katere cilj je ponovno zgraditi požgani skvot.

Tudi informacije in analize dogodkov zadnjega vikenda v Atenah so v glavnem pozitivne. Nacionalistov se je na ulici zbralo odločilno manj od napovedi, antifašistična mobilizacija je bila samozavestna in konsistentna, njen rezultat pa vidno pozitiven. Vsi napadi fašističnih tolp na ljudi in prostore so bili odločno odbiti, antifašistične patrulje so učinkovito in pro-aktivno zavarovale vse soseske, kjer so prisotne. O tem zgovorno priča tudi SMS, ki smo ga tokom večera prejeli v uredništvo: »Vsi kotički Eksharhije so zaščiteni, vsak socialni center je varovan. Mir in moč v vseh nas. Fašisti se bodo opekli.«

--------------

Izjava podpore delavskemu boju v Luki Koper

Federacija za anarhistično organiziranje obsoja napade kapitala in države na delavstvo v Luki Koper, kjer se v zadnjem obdobju kažejo vsi aspekti izkoriščanja delavcev, okolja in skupnega družbenega premoženja za potrebe večanja profita in bogatenja politično ekonomskih elit.

Združeno delavstvo ne bo nikoli premagano!

Kapital je z roko v roki z državo (Vlada RS in SDH preko Nadzornega sveta in Uprave) za potrebe maksimiziranja profitabilnosti vzpostavil v Luki Koper vzporeden drugorazredni sistem »fleksibilne delovne sile«, kjer pretežno delavci migranti delajo preko posredniških podjetij t.i. izvajalcih pristaniških storitev v veliko slabših pogojih dela, z veliko nižjimi dohodki in brez dodatkov in nagrad za uspešno poslovanje ter z veliko večjim številom opravljenih ur in nadur kot delavci, ki so zaposlenimi preko krovnega podjetja. S tem tudi skušajo delavstvo razdeliti in zasaditi razdiralno seme sovraštva in diskriminacije med delavstvom. Zato je izjemnega pomena, da se delavci, ki se trenutno nahajajo v boljšem položaju zavedajo te pasti in pomagajo ter pritiskajo po svojih najboljših močeh, vse dokler se ta sistem razlikovanja do temeljev ne uniči in zahtevajo za vse delavce za enako delo, enake pravice, enake pogoje in enako plačilo.

Bodimo pesek, ne olje v motor kapitalizma!

Kapital, ki ga upravlja država ni nič manj nasilen do posameznega delavca in delavke, kot tisti v zasebnem lastništvu. To se kaže tudi v Luki Koper, ko se v želji po maksimizaciji profita zaradi izjemne intenzivnosti dela, vedno bolj varčuje tudi na sredstvih in predpisih za varstvo pri delu, kar je rezultiralo v tragično smrt delavca, ki je v kolesju kapitalizma le kolateralna žrtev večanja profita. Zato je upočasnitev dela luških žerjavistov edini pravi ukrep za zagotavljanje večje varnosti pri delu, vse dokler se ne zagotovi za vse delavce varno delovno okolje.

Kapital je v Luki Koper s svojo intenzivnostjo dela in logiko stalne gospodarske rasti in povečevanja profitabilnosti izrazito destruktiven tudi do lokalnega okolja. Tako se obala in rekreativne površine spreminjajo v degradirana in opustošena območja polna kontejnerjev, avtomobilov in razsutega tovora, kjer morje postaja odlagališče ladijskih odpadkov in kjer prah, hrup in svetlobno onesnaževanje vsakodnevno iritirajo naša življenja. Zato je tudi boj za čisto in zdravo okolje, onkraj ekonomistične logike stalnega širjenja in rasti, izjemnega pomena.

Proti privatizaciji in za delavsko upravljanje!

Država preko svojih upravljalcev in nadzornikov aktivno pripravlja teren za sklepno dejanje tranzicije in sicer privatizacijo pristanišča v Kopru s čimer bi prodala eno najbolj uspešnih luk v severnem jadranu, ki so jo s svojim delom in delovnimi akcijami delavci sami zgradili in uspešno upravljali vse do začetka devetdesetih let. Svetovni in evropski kapital je izjemno zainteresiran za nakup koprskega pristanišča, kjer bi lahko na račun stiskanja delavstva in uničevanja okolja, ustvarjali dodatne zaslužke. Tudi politična elita si od prodaje pristanišča obeta mastne provizije in polnjenje privatnih žepov na račun trdega dela večih generacij delavcev. Zato je boj proti privatizaciji in za delavsko upravljanje, tisti boj, ki ga je potrebno z vsemi sredstvi podpreti.

Proti kriminalizaciji delavskega boja!

Vsakršno kriminaliziranje delavskega boja, kriminaliziranje sindikalizma in sindikalnega delovanja ter napad na sindikalista ali kateregakoli delavca, ki se izpostavi za delavske pravice moramo jemati zelo resno in take posameznike z vsemi silami in močmi skupno zaščititi, saj so bile vse pravice delavstva krvavo pridobljene, zato jih je potrebno tudi brezkompromisno braniti.

Vidimo se pred kapijo...

Ljubljana, januar 2018

Federacija za anarhistično organiziranje

----------

Živa sila