Danes recenziramo leta 2008 izdan italijanski porno film z naslovom Milano-Bombay, kriminalko v režiji Maurizia Della Rovere. Gre za zelo povprečen makaronarski pornič, ki je za našo rubriko zanimiv predvsem zato, ker gre za enega izmed enajstih filmov, v katerih igra samooklicana največja slovenska porno zvezda La Toya Lopez.

Film se prične s panoramsko vožnjo z osebnim letalom, ki ga pilotira glavni protagonist – detektiv po imenu Faust. Po nekajminutnem letu nad prečudovito italijansko pokrajino se odloči za pristanek na dogovorjenem mestu, kamor se z luksuznim športnim avtom pripelje njegova pomočnica. Slednjo igra Monica Maserati, za katero naj bi bil nastop v filmu pornografski debi, je pa njena pojavitev že v prvem trenutku rahlo komična, saj je omenjeni avto, kljub njenemu priimku, znamke Porsche. Faust punco seksistično presede na sovoznikov sedež in sam zgrabi za volan, nakar se odpeljeta do bogatunske vile, kjer s svojo ženo domuje njun potencialni naročnik, gospod Salviati.

Četverica se v lepi dnevni sobi prične poslovno pogajati, pri čemer ne mislimo na nič umazanega - igralci dejansko debatirajo o primeru, ki se odpira. Skozi pogovor se gledalcu razkrije zgodba o pogrešani hčerki Ilariji, ki je menda nepričakovano spakirala kovčke, zapustila Apeninski polotok in s skupino čudnih ljudi odpeketala v Indijo.

Za zdaj formalen pogovor postane bolj čustven, ko se vpleteni razdelijo na dvojice in premaknejo v druge dele hiše. Faust in Salviati odideta do mize za biljard, kjer obupani oče z veliko agresije in jeze razloži detektivu, da gre za njegovo edino hčerko, ki mu pomeni vse. Detektivova pomočnica ta čas v skladu s svojo družbeno vlogo dosti bolj umirjeno in milo govori z dekletino materjo, slednjo igra madžarska veteranka Eva Falk. Režiser nam prikazuje malo tega, malo onega pogovora, vse do ključnega trenutka, ko se detektiv pri fotru pozanima o tem, ali je imela Ilarija kakšnega ljubimca. Stari ponosno pove, da je pred odhodom hodila z nekim nogometašem, prijaznim športnim tipom, ki jo je ljubil, cenil, božal in bil nasploh fant od fare. Scena se zamenja in spoznamo opisanega nogometaša, ki v svojem stanovanju ravnokar natepava naključno dekle, le-to igra Andy Brown.

Po daljšem dramaturškem uvodu se torej nekje v 17 minuti filma prične prva seks scena, nakar je mašinca podmazana. Ko fuzbaler opravi, smo spet v vili Salviatijevih, kjer se glava družine loti Faustove pomočnice, detektiv pa v zameno obdela ženo. Očitno gre za nekakšen alternativen način za sklepanje pogodbe, saj se takoj po fuku glavni junak odpravi direktno v Bombay na lov za izgubljenim dekletom. Financ za potovanje na vzhod proračun majhnega porniča seveda ne premore, tako da nam zaradi pristnosti servirajo huronsko smešne in povsem naključne dokumentarne video izseke vtisov iz Indije, nakar se film nadaljuje v istem italijanskem okolju, le da so vpletene igralke kao orientalsko oblečene in imajo na čelu odtisnjeno piko.

Faust v “Bombaju” obišče svojo tamkajšnjo znanko. Ta se sprva huduje in mu očita, da je štiri leta ni poklical, nakar mu pusti, da jo položi. Po seksu Indijka, ki jo igra Sheila Stone, pove detektivu za prostitucijsko-drogeraško mafijsko mrežo pod vodstvom šefa Belmonda. Izkaže se, da je vanjo vpletena iskana hčerka Ilarija, kar izvemo skozi sceno, v kateri se mlada Italijanka pofuka z omenjenim šefom in tako prestane preizkus ter postane ena od njegovih punc. Aja, seveda: Ilarijo igra naše gore list, La Toya, nad katero žal nismo preveč navdušeni. Punca zveni zdolgočaseno, njeno jamranje je povsem narejeno, pa tudi telesno ni baš neki biser... No, da ne bomo povsem nekonstruktivni - italijanščina ji gre precej solidno od rok.

Sodeč po parih minutah, ki so od zadnje seks scene preostale do konca filma, smo pričakovali, da se bo na tej točki reč enostavno zaključila, a Maurizio Della Rovere je imel drugačne načrte. Konec je namreč dramatičen in zelo hitro izveden – La Toyina scena je očitno prikazana v retrospektivi, saj takoj po njej Faust izve, da je dekle umrlo v streljanju med mednarodno protimafijsko policijsko operacijo. Ves zbit se vrne v Italijo in zbira pogum, da bi atu Salviatiju predal tragično vest, a ko končno zavrti telefon, na drugi strani nihče ne dvigne slušalke. Pred gledalca se pripelje slaba računalniška imitacija naslovnice časopisa, ki obvešča o izjemnem uspehu policije pri razbitju italijansko-indijskega drogeraškega kartela. V Milanu so v okviru te operacije aretirali šefa...... Salviatija. Fak!

Nepričakovani konec je iz nas potegnil skorajda več čustev kot vse pornografske scene skupaj. S seksualnega vidika tako filma žal ne moremo priporočiti, gre namreč za skupek štirih povprečnih scen ena-na-ena, v katerih sodelujejo zelo povprečni igralci, pa tudi sam seks je strašno povprečen. Še najekstremnejši podvig je kaka priložnostna anala in to je vse. Milano-Bombay pritegne zgolj z duhovito izpeljano zgodbo in dialogi ter za poscat smešnimi dokumentarnimi izrezki indijskih pokrajin. Morda lahko ogled priporočamo še zvestim privržencem La Toye, a preden pri Diskretno.com zanj odštejete 8,90 EUR, dobro premislite.