Odstotek bralcev (torej tistih, ki so v zadnjem letu prebrali vsaj eno knjigo po lastni želji), ki je leta 1998 znašal 61 %, se je spustil na 58 %. Med visoko izobraženimi je dandanes 20 % manj bralcev. Bralcev, ki navajajo, da jih knjige »ne zanimajo« in jih zato ne kupujejo, je bilo leta 1998 le 2%, v zadnji raziskavi pa kar 29%. Podoba bralne kulture in nakupovanja knjig v Sloveniji je torej precej klavrna, in to kljub temu, da so postale knjige danes cenovno in fizično veliko bolj dostopne. Z zadnjo raziskavo, ki je bila narejena 2014 so ugotovili, da 48 % Slovencev v zadnjem letu ni kupilo niti ene knjige, 42 % pa nobene ni niti prebralo. Da se uvrstite v kategorijo rednih bralcev morate na leto prebrati le 3 knjige. Zanimivo je, da neverni berejo več od vernih, da sta višja izobrazba in urbano življenjsko okolje kazalnika večje bralne kulture, da ženske berejo več kot moški, da so nadpovprečni bralci samski, ter da tisti z višjim dohodkom berejo več.

V dobi odraščanja je branje kvalitetne mladinske literature pomembno za mlade. Z branjem se mladim omogoča uspešnejša socializacija, branje pomaga pri osebnostnem razvoju. S pomočjo branja se razvija zmožnost simboličnega izražanja, uporaba zahtevnejše jezikovne strukture, branje krepi sposobnost domišljijske dejavnosti. Situacije v literaturi so na nek način simulacija v dejanskem življenju, ki jih je bralec v literarnih delih že uvidel. Razvoj, napredek in modernizacija komunikacij pa so razlog, da je funkcionalna nepismenost med mladimi vse večja, zanimanje za leposlovje pa vse manjše. Raziskave kažejo, da je srednješolsko obdobje tisto, ko upade interes za branje. Na nek način je vendar le razumljivo, da v poplavi tehnologije, ko so mladi prilepljeni na telefon, računalnik ter druge oblike komunikacijskih tehnologij, časa za knjigo zmanjkuje. Prisila da moramo brati izvira iz šole in najbrž ni najboljši način, da bi mlade spodbudila k branju. Pa saj ne da mladi ne berejo; berejo twite, fb obvestila, tudi pišejo več saj si tipkajo s prijatelji, vendar je to svet, ko si v konstantnem stiku z drugimi, medtem ko si, ko bereš knjigo, sam s seboj. Morda je razlog v tem, da smo danes obrnjeni bolj v svet izven sebe in ne toliko vase, hkrati pa tudi to, da obstajajo drugi načini, ki zadovoljujejo radovednost in bujenje domišljije, kot nekoč.

Tujina mlade privablja v knjižnico z dejavnostmi, ki niso vezane le na branje, ampak tudi igranje družabnih iger, svetovanje, informiranje, podobno kot da bi se v kjižnici vzpostavil nek mladinski center. Več o tem kakšna je situacija v MKL, kako pogosto se mladi srečujejo s knjigo in koliko dogodkov, ki so z literaturo povezani mladi sploh obiskujejo, se bomo pogovarjali z Rokom Dežmanom programskim vodjo Trubarjeve hiše literature.

Aktualne novice:

Dan za spremembe - Dan za sodelovanje je vseslovenska prostovoljska akcija, ki jo organizira Slovenska filantropija. Spodbujajo participacijo pri projektih in skušajo nagovoriti prebivalce Slovenije, da za en dan postanjeo prostovoljci. Če ste član društva, zavoda, prostovoljec ali aktiven posameznik vas pozivajo, da organizirate aktivnost ter se povežete na lokalni ravni. Dan za spremembe bo potekal v soboto 8. aprila, prijave pa zbirajo do 20. marca.

Natečaj za najboljšo kratko zgodbo: metaFORA – IZZA ZRCALA razpisuje Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s Knjižnico Vladimira Nazora – Knjižnice grada Zagreba. Natečaj je razpisan za zgodbo z elementi fantastike. Zgodba naj bo v slovenskem jeziku, lahko ima največ 5.400 znakov s presledki in ne sme biti predhodno objavljena. Sodelujete lahko le z eno zgodbo. Na natečaj pa se lahko prijavite, če ste stari med 15 in 25 let. Rok za oddajo zgodb je 15. marec 2017 na: @email.

ŠKUC-LL obvešča, da mednarodna regionalna mreža LGBTI organizacj ERA izvaja veliko raziskavo o položaju LGBTI. Gre za do sedaj najobširnejšo raziskavo o lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih in/ali interseksualnih osebah v Balkanski regiji. K sodelovanju v raziskavi vabijo vse, ki se smatrate kot LGBTI osebo, ste starejši od 18 let in živite v eni od držav tej regiji. Rok za sodelovanje je 31. 3. 2017. Raziskava je dostopna tukaj.

Več novic na:

www.lmit.org