FKK - ali kako je bilo na Festivalu Kulture Kostanjevica (Kostanjevica na Krki, 6. in 7. julij 2018)

Pa smo šli. En sikspek za na pot, avto poln pudgurcev, znucan cd od Broken Lock, in evo – pred nami se je kar naenkrat prikazala Kostanjevica na Krki. FKK, ali Festival Kulture Kostanjevica, se je lahko začel.

Prva, in če bo posreči tu ne zadnja edicija festivala »gole kulture«, kot je bila ta dvodnevna fešta podnaslovljena, se je pričela v slikovitem samostanskem okolju, s predstavo, ki je bila zavoljo res presunljivo velikega obiska in zaradi dežja postavljena iz dvorišča v notranjost. Bila je odigrana kar dvakrat, da so jo zagotovo vsi videli, ljubitelji domačega cvizla pa smo se medtem stiskali pri mizicah. Okoli devetih zvečer se je dogajanje prestavilo na otok, kjer so na dvorišču likovnega salona svojo ropotijo že nastavili Luto, bend, sestavljen iz akterjev druge zasedbe, Kill Kenny. V novovalovskem vzdušju njihove glasbe smo se spraševali, koliko vratnih rutic poseduje Sleyk, hvalili vokalno prezenco pevca, in kakopak, lokali polliterske špricerje, ki so nas našli pri šanku. Svoje hipsterske bradice so lahko omočili tudi oboževalci kraft piva Russell in drugih. Naslednji so nastopili Mrfy, ki so po strokovnih ocenah špricopivcev malce pretiravali s svojim nastopom, a je dobro delo, saj je kmalu začela pretiravati tudi številna publika.

Po orgazmiranju Mrfijev so oder zasedli bratskohrvatski bend Them Moose Rush. Klinci s karakterjem, ki se ga ne bi branil noben bend, so bili hitro označeni kot najbolj sexy nastop večera in so odlično začinili večerno dogajanje, ki se je končalo v zgodnjih jutranjih urah. »Trdi ko baterije« smo nekateri dan pričakali kar za lokalno šolo, kjer smo si dali opravka z neko fuzbal žogo.

Naslednji dan, ki je bil zavoljo dežja prejšnjega večera precej svež, smo preživeli v ležernem stilu svaljkanja na plaži reke Krke, in se, kot smo preverili na lastni koži, svežili v malce ohlajeni dolenjski lepotici. Dan je bil perfekten tudi za kanu ali supe, in po pričevanju rabiš za vodno pot okoli kostanjeviškega otoka eno uizi urco. Vodni tretma, ki smo si ga zadali, je dodobra stolkel mačka iz nas, nadaljevali pa smo s turo po okoliških zidancah, kjer smo tik pred začetkom drugega festivalskega večera dočakali lep, zares lep romantičen sončni zahod.

Bobni v dolini so nam dali vedeti, da so pričeli svoj nastop veterani Demolition Group. Demolirci so svoj nastop odigrali, kot se za njih spodobi, težko, udarno, z vsemi hitiči in dvemi bisi, a brez Helene Blagne. Nastop je v bližino odra privlekel marsikatere starejše občane, med nastopajočimi so posnetke lovili krški Luksuzovci, ostali pa smo se z rahlim nemirom pričakovanja ogrevali na še en purgerski udarec Svemircev. Svemirko so svoj simpatičen disko pank navdušeni publiki predajali z domiselnim humorjem, kratkohlačniki pa niso popustili niti, ko je večer zajela krajša nevihtna ihta. Nekateri smo se skrili pod jakne, drugi za šank, navdušeni in hrabri lokalci pa so se postrojili pod oder kar v kopalkah. Ko je tudi publika ugotovila, da so bolj kot iz cukra sestavljeni iz impregniranega špricarja, se je fešta nemoteno nadaljevala naprej.    

Poslednji so svoj nastop začeli dežurna skakajoča grupacija AMN in “Boga smrt in njeni otroc”, oziroma Smrt boga in otrok. Poslušalstvo in migalstvo je upravičeno pustilo svoje otroke doma, saj so ljubljanski trep reperji znova dokazali, da lahko fešto naredijo prav vsepovsod. Kar je tudi res, saj si v zadnjem času kar hitro nabirajo koncertno kilometrino. Grupa je pred oder privlekla kar precej adolescentnih poslušalcev, ki so, kajpak, prepevali zraven hitičev, in tako je bil koncertni del festivala sklenjen, publika pa je vidno sklonjenejša pod lahkotno težo cvička in piva nadaljevala svoj večer po svojih skrivnostnih poteh.

Smiselno je omeniti tudi predstave, ki smo jih zavoljo drugih nečednosti kulturno izpustili, a je prisoten publikum jel zatrjevati, da so vse po vrsti enostavno navdušile. Festivalu in seveda pisani in mladi ekipi organizatorjev je po vsem sodeč treba iskreno čestitati za odlično speljan dvodnevni dogodek in res se nadejamo nadaljevanja naslednje leto. Tiha želja bi še bila, da, ker bo verjetno naslednjič še več ljudi kot prvič, poskrbe še za razširjene spalne in prehranjevalne kapacitete. Sicer pa res fin izlet v jugovzhodne kraje, kjer tako simpatičen dogodek precej bolj popestri vikend od običajnega vikendaškega jajcanja po ljubljanskem betonu.

Raportiral cvizlosipec Biga.