I know a fuckload more than you realise, a fuck of a lot more than you think. I know why you can take a kiss, but not a bone-count hug. I know you bite your fat banana fingernails and I know why you'd need to shave. I know you're a slow fussy pathetic eater and I know you don't sleep much. But I'll still tell you: It's helping. And I'll still tell you: You're doing the right thing...

O nastanku in razvoju glasbenega žanra power electronics ...

Seznam skladb v podlagah:
1. Whitehouse - A Cunt Like You
2. Ramleh - Do Not Come Near
3. Brighter Death Now - I Wish I Was a Little Girl
4. Con-Dom - Victory Through Violence
5. Merzbow - Merzbow Plays Smegma / Merzbow’s World
6. Thorofon - Underground Rising
7. Anenzephalia - Mechanical Rape

Seznam predvajanja:
1. Whitehouse - On Top (New Version)
2. Whitehouse - You Don't Have To Say Please
3. Ramleh - Product Of Fear
4. Consumer Electronics - Murder Your Masters
5. Consumer Electronics - Affirmation
6. Sutcliffe Jugend - When Pornography Is No Longer Enough
7. Sutcliffe Jugend - My Pleasure Your Pain
8. Genocide Organ - Hate
9. NON - Out Out Out
10. Death in June - Lords of the Sties
11. Operation Cleansweep - Fuck Your Brains Out
12. Whitehouse - Cut Hands Has The Solution
13. Whitehouse - Wriggle Like a Fucking Eel
14. Whitehouse - Why You Never Became a Dancer
15. Prurient - Poinsettia Pills
16. Prurient - Cocaine Death
17. Alberich - Thus, I Curse Love
18. Haus Arafna - Last Dream Of Jesus
19. Haus Arafna - Für Immer
20. Trepaneringsritualen - Black Egg
21. Puce Mary - Coagulate
22. Iron Sight - Marigold
23. Pharmakon - Body Betrays Itself
24. clipping. - guns.up
25. clipping. - Wriggle
 

___________________________________________

Podlaga: Whitehouse - A Cunt Like You
Power electronics je korenine pognal v angleški industrial sceni poznih sedemdesetih let. Njegove zgodnje elemente bi lahko odkrivali pri zasedbah, kot so angleški pionirji industriala Throbbing Gristle, malce bolj elektronski Cabaret Voltaire in eksperimentalni težaki Nurse With Wound. Omenjene zasedbe je poleg naklonjenosti k novovzniklemu odkrivanju surovosti industrial zvena zaznamoval tudi določen aspekt mračnjaškosti v podobi naslovnic, koncertov in predvsem vsebini skladb in albumov. Pri vseh se pojavlja precejšnja mera specifične patološkosti, ki se nahaja na obrobju družbeno sprejemljivih podob in tematik, ki za povprečne, »normalne« ljudi delujejo čudaško, ekstremno, neprilagojeno ali celo nesprejemljivo. Prav takšna deviacija od normale leži v jedru žanra power electronics, ki je surovost zgodnjega industriala še bolj zaostril z večjo uporabo sintetizatorjev in raznih analognih mašin. Te mašine so poskrbele za atonalne zidove cvilečega hrupa, grajenega na feedbacku, čeznje pa so izvajalci največkrat z uporabo distorziranih vokalov kričali šokantna besedila. 

Power electronics je tako v zvoku kot tudi vsebini šel korak dlje od industriala. Poleg tega, da so zgodnjo industrial surovost nadgradili z elektronskim hrupom, so vsebinsko patološkost pripeljali do skrajnih meja obscenosti in neprilagojenosti. Z namenom, da bi se v luči male javnosti, ki je po takšni ekstremni glasbi posegala, ločili od preostalih podobnih angleških industrial aktov pa tudi avstralskih, kot so bili denimo SPK, je zasedba Whitehouse leta 1982 na zapisu notranjega ovitka albuma Psychopathia Sexualis  svojo glasbo prvič poimenovala z oznako power electronics in porodila nov nišni žanr na preseku med elektronsko noise in industrial glasbo.

Whitehouse tako veljajo za prvi power electronics bend, ki je ob tem tudi najbolj pomemben in vpliven za razvoj žanra vobče. Projekt je zaštartal William Bennett, ki je bil pred snovanjem Whitehouse glasbeni sceni poznan predvsem kot kitarist precej funky postpank zasedbe Essential Logic, ki je podobno kot kakšni newyorški no wave akti znala biti precej svobodnjaška, igriva in drzna v preigravanju, toda za Williama Bennetta to še zdaleč ni bilo dovolj. Njegov glasbeni okus ga je srkal v še večjo avantgardo in pustolovskost. Eden njegovih najljubših albumov je bil denimo Yoko Onin Fly, ki je pravzaprav v celoti samo zvočni kolaž Yoko Oninega eksperimentiranja z lastnim glasom. 

William se je v iskanju novih glasbenih deviacij kmalu spoprijateljil z Danielom Millerjem in Stevenom Stapletonom. Miller je bil glasbenik, ki je stal za zgodnjimi elektronskimi sint bendi, kot sta The Normal in Silicon Teens, bil pa je tudi ustanovitelj založbe Mute, pri kateri so izdajali glasbeniki, kot so Fad Gadget, DAF, Depeche Mode, Nick Cave & The Bad Seeds in tudi domači Laibach. Steven Stapleton pa je bil ustanovni član ene prvih industrial zasedb, Nurse With Wound, kasneje pa je sodeloval še z bendi, kot so Legendary Pink Dots, Coil in Current 93. Pod vplivom dveh novih prijateljev je William začel odkrivati obskurno elektronsko in čudaško glasbo, razvil pa je tudi naklonjenost do soundtrackov porno filmov sedemdesetih let kot tudi zelo močno ljubezen do italo disca in je čez leta pod imenom DJ Benetti občasno celo nastopal po klubih kot italo disco didžej, kar je morda nekoliko presenetljivo glede na dihotomijo med lahkotnostjo italo disca in žanrom power electronics.

Z novo pridobljenim znanjem o elektronski, industrial in vobče čudaški glasbi je Bennett snoval bend Whitehouse, v katerega je vlil še literarni vpliv Marquisa de Sada, nad katerim je bil tako zelo fasciniran, da ga je prebiral v francoskem izvirniku. In čeprav bi si vsak mislil, da je Bennett zasedbo poimenoval po ameriški Beli hiši, ime benda pravzaprav izvira iz istoimenske angleške porno revije in od konservativne družbene aktivistke, policajke angleške družbene moralitete Mary Whitehouse. Ko sta se projektu leta 1983 pridružila še Philip Best in Peter Sotos, se je zasedba Whitehouse preoblikovala v značilno obliko trojice. Trio je namešal elektronske zvoke industriala in noisa ter jih prepojil z besedili in podobami spolnih in družbenih deviacij, kot so tematike sadizma, mazohizma, nasilja, serijskih morilcev, mentalnih obolenj, motenj hranjenja, posilstva, pedofilije, avtoritarizma, nacizma, okultizma – skratka, vsega skrajno šokantnega in deviantnega. Tako se je rodil žanr power electronics.

Za začetek poslušamo dva komada zgodnejših Whitehouse. Prvi se albumsko konceptualno navezuje na téme serijskih morilcev, drugi pa precej eksplicitno izraža mizogino spolno dominacijo.

1. Whitehouse - On Top
2. Whitehouse - You Don’t Have To Say Please

Podlaga: Ramleh - Do Not Come Near
Po nastanku projekta Whitehouse so se kmalu začeli pojavljati izvajalci, ki so prevzeli nov izraz žanra power electronics. V Italiji je ružil projekt Mauthausen Orchestra, v ZDA Controlled Bleeding, na Japonskem pa Nord skupaj z Merzbow, a se bomo zaenkrat osredotočili predvsem na angleški prostor. 

V sledečem glasbenem segmentu bomo izpostavili dve zasedbi Phillipa Besta, ki je bil poleg Bennetta najpomembnejši član Whitehouse. Best je že leta 1982, torej leto, preden se je pridružil Whitehouse, načel svoj industrial, noise in power electronics projekt Consumer Electronics, a ga je zaradi Whitehouse dolga leta postavil na stranski tir. Philip Best je bil tudi član zasedbe Ramleh, ki je leta 1987 ustvarila verjetno najbolj dostopno inštrumentalno power electronics ploščo. z nje bomo najprej slišali čudovito kompozicijo Product of Fear, sledila pa bosta dva precej kasnejša komada – iz leta 2014 in leta 2015 – zasedbe Consumer Electronics, kateri se je Philip Best zares znova posvetil šele po razpadu Whitehouse leta 2009.

V osemdesetih letih je bil poleg Whitehouse eden od izstopajočih power electronics aktov še angleški umetniški projekt Sutcliffe Jügend, ki se je poimenoval po serijskemu morilcu Petru Sutcliffu, aretiranemu leta 1981. Od njih bomo slišali dve skladbi z albuma When Pornography Is No Longer Enough, izdanega leta 1998. Glasbeni izbor bo zaključil nemški power electronics in martial oz. death industrial kolektiv Genocide Organ, ki je nastal leta 1985.

3. Ramleh - Product Of Fear 
4. Consumer Electronics - Murder Your Masters
5. Consumer Electronics - Affirmation 
6. Sutcliffe Jugend - When Pornography Is No Longer Enough
7. Sutcliffe Jugend - Second Victim : With Brutal Force : My Pleasure Your Pain
8. Genocide Organ - Hate

Podlaga: Brighter Death Now - I Wish I Was a Little Girl
Kronološko se pomikamo v devetdeseta leta power electronics glasbe in izpostavili bomo nekaj projektov, ki so pogosto ali občasno uporabljali element tega žanra, sicer pa so v glavnem delovali v sorodnih poljih martial ali death industriala, noisa, dark ambienta ali celo neofolka. Prvi primer takšne zasedbe slišimo v ozadju oddaje. To so Brighter Death Now, pionirji death industriala pod vodstvom Rogerja Karmanika, glasbenika, ki je s stranskimi projekti, kot je denimo Lille Roger, raziskoval mnoge odvode temačne noise, industrial in ambientalne glasbe. 

V glasbenem sklopu bomo najprej slišali industrial projekt NON, za katerim se skriva Boyd Rice, ki je bil zelo aktiven tudi v neofolk sceni. Dark oziroma neofolk scena osemdesetih in devetdesetih let je bila precej tesno povezana s power electronics, do neke mere so si namreč delili korenine, blizu pa so si bili tudi po militantnem izgledu in prezenci ter včasih tudi po kontroverznih ideologijah. Številni akterji obeh scen so tako prijateljevali med sabo ali celo sodelovali, David Tibet iz Current 93 se je denimo pojavil na kakšni od plošč zasedbe Whitehouse. Poleg Tibeta je bil eden takšnih neofolk likov tudi Douglas Pearce iz zasedbe Death in June, ki je sicer ustvarjala darkfolk, a v svojem eksperimentiranju poredko malenkost koketirala tudi z elementi žanra power electronics. Po NON bomo tako slišali komad benda Death In June, glasbeni segment pa bo zaključil bolj značilen projekt power electronics iz devetdesetih let, nemški enigmatičen dvojec Operation Cleansweep. 

9. NON - Out Out Out
10. Death in June - Lord of the Sties
11. Operation Cleansweep - Fuck Your Brains Out

Podlaga: Con-Dom - Victory Through Violence
V oddaji DJ grafiti na Radiu Študent vstopamo v leta razvoja ekstremnega podžanra noise in industrial glasbe power electronics. V začetku dvatisočih, torej po dvajsetih letih, je izšlo verjetno najboljše in najbolj reprezentativno delo v žanru power electronics. Zasedba Whitehouse je leta 2003 izdala svoj sedemnajsti album, ikonično ploščo Bird Seed, ki bi si zaslužila samostojno oddajo in podrobnejšo obravnavo. Produkcija plošče je preprosto fenomenalna, zidovi nojza še nikoli niso bili tako trdi, elektronski feedback piski še nikoli tako prodroni, vokali še nikoli tako jezni in neposredni, beseda pa nikoli bolj ostra.

Ne preseneča, da se je pod produkcijo albuma podpisal legendarni in nedavno preminuli Steve Albini. Večina albuma poteka v nekakšnem dialogu s poslušalcem, v katerega Bennett agresivno meče žaljive obsodbe, vprašanja in realizacije, ki zadevajo predvsem mentalna obolenja, motnje hranjenja ali splošno mizernost, absurdnost in krutost življenja ter človeških odnosov. Vse to začini s kopico referenc na scientologijo. 

Slišali bomo tri skladbe z albuma Bird Seed. Prva bo Cut Hands Has The Solution, po kateri je Bennett poimenoval tudi svoj stranski projekt Cut Hands in v kateri se na zelo intimen in surovo krut ter neposreden način ubada s problematiko bulimije in samopoškodovanja. Dele besedila naj bi Bennett bojda pobral kar z internetnih forumov za bulimike. Sledila bosta še bombastična komada Wriggle Like a Fucking Eel  in Why You Never Became a Dancer, v katerih Bennett poslušalca zopet sooča z vprašanji lažne moralitete in samoviktimizacije, nedoseženih življenskih ciljev, spolnih deviacij in banalnosti življenja.

12. Whitehouse - Cut Hands Has The Solution
13. Whitehouse - Wriggle Like a Fucking Eel
14. Whitehouse - Why You Never Became a Dancer

Podlaga: Merzbow - Merzbow Plays Smegma / Merzbow’s World
V sledečem glasbenem delu bomo poslušali verjetno najbolj znanega glasbenika, ki se pogosto spušča v temačna brezna žanra power electronics. To je Dominick Fernow, poznan predvsem po noise ali industrial techno projektih, kot sta Prurient in Vatican Shadow, in kot član darkwave in sint zasedbe Cold Cave. Slišali bomo dva njegova komada, izdana pod noise projektom Prurient, skladbi Poinsettia Pills in Cocaine Death, ki sta obe eklatanten primer žanra power electronics, čeprav Prurient raziskuje še mnoge druge domene noise izraza. 

15. Prurient - Poinsettia Pills
16. Prurient - Cocaine Death

Podlaga: Thorofon - Underground Rising
V kronološkem pregledu žanra power electronics se bližamo sedanjosti in zato bomo v predzadnjem, precej dolgem glasbenem delu izpostavili kopico še vedno aktualnih ali pa relativno novih power electronics aktov. Začeli bomo s projektom Alberich Američana Krisa Lapkeja, ki je ekstenzivno sodeloval s Prurientom, zasedbo Alberich pa je zaštartal leta 2010. 

Sledil bo enigmatičen dvojec Haus Arafna gospe in gospoda Arafne, ki power electronics pogosto mešata z elementi darkwava, ob Haus Arafni pa vodita še skupino November Növelet in sta ustanovitelja ter lastnika kultne darkerske založbe Galakthorrö, ki smo jo na Radiu Študent podrobno predstavili leta 2018. 

Po Haus Arafni bo na vrsto prišel Trepaneringsritualen, švedski primarno death industrial in dark ambient dvojec, ki se nagiba tudi k žanru power electronics. Dvojec se ukvarja predvsem s témami okultnega, kot osrednji zvočno-ideološki vpliv pa izpostavlja anarhopankse, kot so Crass. 

Sledila bosta dva glasbenika z Danske. Prva bo Puce Mary, ki z elementi power electronics operira na bolj atmosferičen način. Ustvarja glasbo bližje žanru drona in smo jo na Radiu Študent že obširno predstavljali v avtorskih oddajah in v recenzentski oddaji Tolpi bumov. Drugi Danec bo Isak Hansen z izvrstnim power electronics projektom Iron Sight, ki je domoval pri darkerski založbi industriala, nojza in techna Instruments of Discipline. To založbo smo pred nekaj leti prav tako že predstavili v oddaji DJ grafiti.

Glasbeni sklop bo zaključila v tem trenutku verjetno najbolj aktualna in izstopajoča ustvarjalka power electronics, Američanka Margaret Chardiet, ki deluje pod imenom Pharmakon. Nedavno, lani konec oktobra, nas je obiskala tudi v Ljubljani, ko je skupaj s sijajno Lano Del Rabies in malce manj navdihujočimi avstralskimi Kollaps v Gromki poskrbela za izjemen večer power electronics, noise in industrial glasbe.

17. Alberich - Thus, I Curse Love
18. Haus Arafna - Last Dream Of Jesus
19. Haus Arafna - Für Immer
20. Trepaneringsritualen - Black Egg
21. Puce Mary - Coagulate
22. Iron Sight - Marigold
23. Pharmakon - Body Betrays Itself

Podlaga: Anenzephalia - Mechanical Rape
Oddajo DJ grafiti o žanru power electronics bomo zaključili na nekoliko neobičajen način. Ozrli se bomo namreč po drugih žanrih, ki še zdaleč niso sorodni noise ali industrial sceni, iz katere se je power electronics porodil in s katerimi se pogosto prepleta. Poslušali bomo primer tega, kako izvrstno se elementi obravnavanega žanra lahko vključujejo v hiphop oziroma rap. 

Ameriška zasedba clipping celo svojo diskografijo gradi prav na tem – na zmesi power electronics produkcije, čez katero hitro pljuvajo besedila, nabita s podobami horrorcora. Z njihove prve plošče bomo poslušali skladbo guns.up, ki produkcijsko rohni kot pravi power electronics komad, oddajo DJ grafiti pa bomo sklenili še s komadom Wriggle, ki tudi z naslovom razkrije, da sempla power electronics klasiko, in sicer nocoj že slišano skladbo Wriggle Like a Fucking Eel zasedbe Whitehouse.

24. clipping - guns.up
25. clipping - Wriggle