Odnos do glasbe skozi odraščanje, oblikovanje osebnosti, skozi »ljubiteljske« ali »strokovne« prakse ...

»(...) razumevanje in odnos do posameznih glasbenih praks je pač takšen; tisti, ki več delamo s tem, ki več o tem potem tudi razmišljamo, ki se srečujemo z različnimi glasbenimi praksami, se do tega tudi opredeljujemo in dinamika tega je pravzaprav od nekdaj potekala tako: glasba, ne glede na žanr, se je razvijala, novi izrazi, nove zvočnosti so prihajale; nekateri so temu sledili, nekateri so se na to na novo priklapljali, drugi so pa pač ostajali pri tistem, kar so spoznali na začetku, in so počasi razvili prepričanje, da je pravzaprav to tisto edino pravo in zveličavno, ker jim je tako pač ustrezalo. Tako se zadeve razvijajo, jaz v tem ne vidim nič posebnega in nič usodnega.« Zoran Pistotnik v podmizju Nove muske