FriForma: Kravanja / Khouri + Guionnet / Yoshikawa / Kutin

FriForma: Kravanja / Khouri + Guionnet / Yoshikawa / Kutin

Recenzija dogodka
17. 12. 2016 - 14.00

Vodnikova domačija, 15. 12. 2016

 

Pretekli četrtek se je na Vodnikovi domačiji zaključila sezona koncertnega cikla FriForma, izraslega iz serialke Jazz pri koritu. V svojem preizkusnem letu je FriForma gostovala na raznoraznih lokacijah, ohranjala pa je svoje zvočno raziskovalno poslanstvo in nabrala tudi nekaj ponavljajočih se domačih obrazov med glasbeniki, ki so tekom cikla koncertov nastopali v različnih formacijah. Tokrat so se nam prvič kot trio predstavili Jean-Luc Guionnet s saksofonom, Daichi Yoshikawa s kovinskimi objekti, mikrofoni in tolkali ter Samo Kutin s hurdy gurdyjem z dodatnimi resonatorji, ki ga je nato sproti po potrebi prepariral. Za triom pa je bil na sporedu še gibalno-zvočni performans Ane Kravanja in Lotus Edde Khouri, ki sta predstavili projekt V dopisovanju, v katerem z živim performansom prevprašujeta lastno ustvarjalnost in osebno v odnosu do skupnega.

Na tej točki je treba poudariti vlogo FriForme pri ustvarjanju prostora za nastope tako svežih projektov, ki jih sicer pripravljajo preizkušeni glasbeniki. Verjetno je želja marsikaterega improvizatorja, da bi svoje impulze lahko širil v karseda pristni obliki. FriForma ustvarja kulturo medsebojnega sodelovanja performerjev z različnimi ozadji v obliki premiernih nastopov pred publiko. Eno izmed teh je bilo sodelovanje Guionneta, Kutina in Yoshikawe. Že uveljavljeni akterji cikla FriForme so tokrat, bojda na povabilo organizatorjev, na oder stopili skupaj. Saksofon, Daichijev nabor in hurdy gurdy so pletli resonirajoče zvočne kulise, pri katerih so si spoštljivo izmenjevali vloge vodilnega raziskovalca in podpore s krepitvijo vzdušja trenutka. Nastop je bil kot tak precej doživet s strani nastopajočih in prikupno zanimiv. Improvizirali so z zagonom, ki ni pustil veliko prostora previdnemu tipanju, a vseeno dovolj zadržano, da se vse skupaj ni sprevrglo v vsesplošni nojz. Bili so hrupni, a le ko so zadeli kako skupno resonanco, kar pa se je zgodilo pogosto. Lovljenje resonanc in vse vibracije, ki pridejo zraven, ko inštrumenti niso čisto usklajeni – vse to je večinoma delovalo precej blagodejno, dokler tega ni prekinil Yoshikawa z izrazitimi vpadi kovinskega tolčenja, ki so se nato ponovno razpršili v bolj plavajočo mikrofonično brnenje. Čeprav je Yoshikawa z rigoroznim poseganjem v spontano milozvočje prepletanja saksofona in hurdy gurdyja na trenutke deloval skoraj neumestno, je prav s tem poskrbel za verjetno ključni del interakcije, znotraj katere se trio nikoli ni preveč ugnezdil.

Za triom in po pavzi pa je na vrsto prišel projekt V dopisovanju. Gibalno-glasbeni performans, v katerem sta nastopajoči izmenično zavzemali oder, ena za drugo. V svojih samostojnih točkah sta se spopadali z lastnimi kreativnimi vzorci, jih nadgrajevali in dodajali nove elemente. In kot je bilo omenjeno v uvodu, naj bi z zadanimi izzivi znotraj umetniških praks preizpraševali lastno ustvarjalnost in osebno v odnosu do skupnega. Precej abstrakten koncept, ki je marsikaj prepustil domišljiji, pa je imel posrečen element. Med predstavo, bolj natančno med nastopom plesalke, ko razen slišnega korakanja po odru absolutno ni bilo drugih zvokov, se je na videz naključno iz zakulisja zaslišalo zvonjenje telefona. To se je nato ponovilo štirikrat – približno vsakič, ko je bila plesalka na odru sama. Če je bil njun projektni nastop nekaj osebnega, si je ta definitivno delil prostor in pozornost z zunajodrskim elementom, ki je poljubno podrl četrto steno in v "osebno" nastopajočih vpeljal "skupno" s publiko in prostorom dogajanja. Kravanja in Khouri sta sicer vsaka suvereno predstavili svojo točko brez namigov na dogajanje onstran zakulisja. A vseeno je zvonjenje z neumestnostjo nastopu dodalo določeno mero suspenza in postavilo izhodišče za ustvarjanje novih dinamik ter je tako po mnenju recenzenta točka v vsej abstraktni čudnosti in preizpraševanju odlično posvojila sicer nekaj precej motečega in nerodnega.

FriForma je tako letos zaključila sezono v družbi znancev. S svobodomiselnostjo in odprtostjo do nepreizkušenih idej že napol rezidentov pa je morda pridobila še nekaj novih zanesenjakov za prihodnje leto.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness