Third Man, 2012

V času, ko se Jack White pripravlja na objavo drugega samostojnega albuma, v Koncertu Radia Študent predvajamo koncertni posnetek, ki ga je Jack naredil v svoji lastni koncertni dvorani v Nashvillu, kjer pod okriljem svoje založbe Third Man Records gosti tako moderne kot tudi brezčasne rockovske koncertne poslastice.

V ospredju zvoka skupine Jacka Whita je sicer njegova hrustljavo zveneča, nervozno uglašena kitara, ki ji sledi njegova enako bridka in manična vokalna interpretacija, in vendar tudi spremljevalna skupina ima precej prostora. Še  zlasti pomembno vlogo ima prodorni bobnar. Sinkopirani ritmi pesmi so močno poudarjeni. Tu je tudi violinist, ki s svojimi vložki marsikateri pesmi, znani iz Jackovih predhodnih glasbenih faz, predvsem pa iz repertoarja The White Stripes,  doda močno country & western noto. Ti aranžmajski posegi v gradivo poudarjajo povezavo z ameriškimi klasikami, ki si jo Jack močno želi, kar je razvidno tudi iz tega, da na koncertu igra pesmi velikanov Hanka Williamsa in Leadbellyja. Po drugi strani pa Jack z razsekanimi  kitarskimi prijemi, distorzijo, zmernimi količinami feedbacka, klavirskimi vložki in ritmičnim slogom trdno ohranja nogo sredi psihotičnega alternativno tradicionalnega rocka.    

Jackov nastop je zasnovan kot Jackova glasbena revija, rockovski šov, v katerem avtor igra glasbo iz vseh svojih obdobij ustvarjanja in vseh svojih skupin. Poudarek je, seveda, na gradivu s prvega samostojnega albuma. Število pesmi s solo prvenca je sicer uravnoteženo s številom pesmi iz bogate zapuščine The White Stripes, hkrati pa slišimo tudi pesmi skupin The Dead Weather in the Raconteurs, ter priredbi konstitutivnih glasbenikov ameriške kulture Hanka Williamsa in Leadbellyja. Za zaključek koncerta Jack pusti uspešnice -  the White Stripes z Ball & The Biscuits in Seven Nation Army,   The Raconteurs z Steady, As She Goes, in nastop zaključi z Leadbellyjevo klasiko Good Night Irene, ki jo razgreto občinstvo zapoje skupaj z mojstrom. Slog Jacka Whita kot samostojnega izvajalca se nekoliko razlikuje od njegovega glasbenega sloga, ki smo ga spoznali skozi skupine The White Stripes, The Raconteurs in the Dead Weather, in na osnovi slišanega na tem koncertu, nas ne bi presenetilo, če bi Jack White nekoliko spremenil slog, v katerem podaja svoje odlične pesmi.