Klopotec, 2015

Njega dni so se za potrebe glasbene industrije na veliko pričela utilizirati raznovrstna ljudska izročila zahodnih dežel. Danes se temu reče, da je šlo za folk preporod oz. folk revival. To je bilo tam v petdesetih in šestdesetih, ko je pri nas precej avtonomno in od zahodnih trendov zelo oddaljeno anahronistično re-imaginacijo izvajal ansambel Slavka Avsenika. Ta ni imel prav veliko skupnega z anglosaksonskim folkom tistega časa, ki se je s koncem šestdesetih in v začetku prihodnje dekade že močno sparil s trendovskimi tokovi psihedelije in progresivnega rocka. Takšna muzika se je tedaj še posebej zanimivo udomačila tudi v Nemčiji in se rada parila s tamkajšnjim krautovskim rockom.

Kako je bilo z ne-narodno-zabavnim folkom pri nas, je nekoliko težko reči, so pa vsaj kantavtorji radi posegali predvsem po čezatlantski ljudskosti. A v začetku sedemdesetih sta tam okoli Tržiča zakonca Veno in Melita Dolenc že pričela z nastopi in nato leta 1977 ustanovila zasedbo Sedmina. Kot nakazuje že ime – pomeni namreč pogostitev, tradicionalno organizirano na sedmi dan po pogrebu, njuna muzika ni imela veseljaškega kreda narodnjakov, prav tako pa tudi ni aludirala na tedaj popularne nashvillsko obarvane popevke. Nasprotno, merila je na avtohtono ljudsko obredje in na – tudi avtohtono – ljudsko občutje malodušja in teme.

Približno v tej smeri se je vila glasba, ki jo je bolj ali  manj skladal in aranžiral Veno Dolenc. Pisal je tudi besedila, v katera so se tkali drobci lokalne glasbene in pesemske dediščine, poleg tega pa še pel in igral orglice ter kitaro. Njegov nekoliko nenavaden, morda čisto malo siten glas je bil že ena posebnost, zaradi katere je muzika Sedmine zvenela zelo samosvoje in kleno. A srčika zvena je bila Melita Dolenc s svojim dostojanstvenim in melanholičnim vokalom, ki je tu in tam spomnil na krhkost Nico in drugič na pompoznost Lise Gerrard iz avstralskega projekta Dead Can Dance. Slednja zasedba, ustanovljena leta 1981, se v svoji gotski maniri sploh zelo približuje snovanjem Sedmine. Ta so bila naslonjena na molovsko melodiko slovanskega okolja, hkrati pa so se vanjo vpletali razni elementi, s katerimi se je bavil zahodnoevropski folk, prav tako pa tudi srednjeveški, trubadurski zven tega istega okolja.

Poleg izvornega dua so Sedmino sestavljali še raznovrstni muzičisti, kot so pihalec Lado Jakša pa kitarist Edi Štefančič, violinist Božidar Ogorevc in še marsikdo. Leta 1980 in potem 1982 so pri založbi Helidon izdali dva albuma in, žal, istega leta tudi razpadli. Veno in Melita Dolenc sta namreč postala Veno Dolenc in Melita Osojnik. Čeravno sta nadaljevala ločeni karieri in je Veno s Klariso M. Jovanović v devetdesetih celo obudil Sedmino, je najbolj izjemen predvsem originalni opus, ki je še do nedavnega zaobjemal zgolj omenjeni dve plošči.

A v tistem času, ko je nastala Sedmina, je v Kranju deloval tudi Klub ljubiteljev glasbe Kranj, na kratko KLG Kranj. Precej več o delovanju društva in nekaj tudi o Sedmini je moč slišati v eni od oddaj Oralni anali, ki si jo lahko prosto predvajate na spletni strani Radia Študent. Naj torej povemo le to, da je KLG redno organiziral koncerte in večkrat gostil Sedmino ter da je svoje koncerte tudi redno snemal in da že vse od tistega časa po raznih neformalnih omrežjih krožijo bootlegi mnogih koncertov. Tudi tega, ki ga bomo poslušali v nadaljevanju in ki se je dogodil februarja 1978 v Delavskem domu Kranj in je konec lanskega leta izšel pri založbi Klopotec. Tedaj je namreč KLG praznoval štirideseto obletnico ustanovitve in to obeležil tudi s pričujočo izdajo, na kateri se med drugim najdejo štiri še nikoli povsem objavljene skladbe, naslovljene Balada o Veroniki, Sovdaška, Brat in Zlato. Vse te, pa tudi ostale, je do presenetljivo jasnega zvoka obdelal Neven Smolčič.

Prisluhnite torej nastopu še čisto mlade in čisto sveže skupine Sedmina z 12 skladbami in celo dvema antološkima medgovoroma Vena Dolenca, njega dni zaradi le zmerno umestnih medkoncertnih šal baje celo znanega kot Veno Zabavnik. Ob njem Karlo Ahačič s kontrabasom, Stane Bitežnik s klasično kitaro, Cveto Kobal s flavto, Milena Dostal z violino - in seveda  markantna Melita Dolenc z vokalom.

* Koncertni posnetek zasedbe Sedmina je nastal v njeni tako rekoč embrionalni fazi, ko je leta 1978 nastopila v Delavskem domu Kranj. Posnel jo je Peter Smodila, lansko leto pa izdala založba Klopotec. Albumu je dodan še podatkovni CD s pregledom glasil oz. zbornikov, ki jih je med letoma 1977 in 1984 izdajal Klub ljubiteljev glasbe Kranj, ki je nocoj predvajani koncert tudi organiziral in posnel.