Gala Hala, 7. 9. 2018

Tradicionalne pravljice se običajno začenjajo: »Za sedmimi gorami in sedmimi vodami« ... Ekipa Bojlerja pa je z dopolnjenimi sedmimi leti pretekli vikend začela klubsko sezono, s katero v domačo sceno vceplja nič kaj tradicionalne vsebine iz širšega spektra bass in club muzik. Število sedem je očitno srečno število tudi za Bojler, tokrat jim je namreč uspelo v goste pripeljati brez dvoma najaktualnejši booking do sedaj, ameriško DJ-ko Jubilee.

Jess Gentile oziroma po liku iz X-Menov imenovana Jubilee torej s svojim imenom ne vzbudi le zanimanja stripovskih navdušencev, ampak tudi prekletstvo velikih pričakovanj. Kdo drug bi lahko vlil takšno vero v uspeh zabave, če ne oseba, ki uspešno lovi ravnotežje med didžejanjem in produkcijo in ki se očitno dobro počuti v vseh žanrih globalne club in bass scene. Največ pozornosti je resda vzbudila pred dvema letoma z albumom After Hours, ki ga je izdala za vplivno njujorško bando Mixpak, s katero je prominentno povezana že vse od svojih začetkov. Del njene glasbene identitete naj bi pred danes že več kot desetletjem izoblikovalo preživljanje mladostniških let po klubih v Miamiju, kar nam razloži njeno navdušenje nad dancehallom in miami bassom. A če ne bi poznali tega dejstva, bi jo kaj hitro zamenjali z nekom, ki je v kakem izmed pustih angleških predmestij rasel z drum&bassom, grimeom in dubstepom. Zato tudi ne preseneča, da trenutno nastopa v vlogi ene izmed rezidentov BBC-jevega Radio 1.

Vendar pa odložimo zdaj dejstva na stran ... Jubilee smo šli poslušat na zabavo, kar od nastopajočih zahteva premik iz teorije v prakso, v tem primeru je to pomenilo uspešno združiti radikalno različne glasbe in s temi nato doseči cilj dobrega partija. Ob tem obstaja jasna ločnica med didžeji, s katerimi selekcija izpade le kot nizanje glasbenih kuriozitet, in tako imenovanimi didžeji didžejev, ki navidez brez truda združujejo presenetljivo selekcijo na eni in užitek na drugi strani. Jubilee nedvomno sodi v drugo skupino in čeprav smo morda upali, da bo ob pol treh zjutraj vajeti prevzela z vzdušjem perfektnih hitičev, se to ni zgodilo.

Že zaradi statusa headlinerja si je Jubilee lahko privoščila konkretno upočasnitev tempa, začela je z mešanico leftfield elektronskih kosov, kar je začetek seta vzpostavilo kot svojevrsten performans. Da je v naslednji uri in pol le postopoma gradila napetost, se je izkazalo za tveganja vredno odločitev, pozornost je namreč od vrhuncev komadov preusmerila na samo miksanje. Slišati mešanje instrumentalnih grime komadov v kose miami bassa, ki se spotoma zmočijo še v acid housu in footworku ter se v nadaljevanju združijo z nizkimi frekvencami drum&bassa, je svojevrstno, a čudovito doživetje. Kljub zabavni selekciji pa so bili najbolj zapomnljivi njeni lastni komadi z albuma After Hours, denimo instant hita Wine Up in Bass Supply.

Ob tehnično popolnem nastopu in zanimivem naboru komadov lahko Jubilee očitamo le rahlo razočaranje občinstva, ki nikoli zares ni doživelo plesnega vrhunca. Posebno v zadnji tretjini se je plesišče občutno stanjšalo, in čeprav je pitched down rework refrena komada All Around the World deloval zabavno, je Jubilee do takrat že izgubila momentum, ki ga je ustvarila pred tem in ga nato do konca ni uspela obnoviti. A ta krajši moment ni in ne bo pustil slabega priokusa, zdi se namreč, da je ekipi Bojlerja tako v glasbenem smislu kot tudi z vizualnim delom VJ-ke Smech pomembnejša razgibana celota. Takšne razgibanosti pa v tem trenutku v svetu Bojlerja najbrž nihče ne predstavlja zares bolje kot Jubilee.