Channel Zero, 30. 10. 2012

Zima je s svojo temačnostjo in mrazom že pred vrati, so pred nekaj dnevi sporočile prve snežinke. Vendarle, da bodo sedanji dnevi označeni za temačne, nima toliko opraviti z letnim časom, kot z aktualnim dogajanjem.

Najprej imamo tu praznike od reformacije in noči čarovnic do dneva mrtvih. Torej, ob pričaranih mrtvih, demonih, vampirjih, hudičih in vsemu, kar spada v podzemni svet, imamo v bistvu na kupu praznike – vsaj nekoč, če ne tudi danes – izvorno sovražnih si ideologij.  

Začetno temačnost so včeraj stopnjevali prav do črnine. In sicer black metal bandi, ki so na luciferjanski turneji, ki jo spremlja pretežno satanističen repertoar, ki je začinjen z mizantropijo in smrtjo. Portugalski Corpus Christii, italijanski Frostmoon Eclipse in slovenski Somrak, so se namreč pri nas, v metelkovskem Channel 0, ustavili v okviru turneje – imenovane po zadnji plati Corpus Christii - Luciferian Frequencies.

Peklenski večer so z »mrzlo« zamudo otvorili Somrak, po tistem, ko smo jih okroglo uro čakali na mrazu. Dokler niso v svoji tipični - na mrtvake spominjajoči črno-beli - pobarvanosti končno 'vstali od mrtvih'. Se pravi, ob desetih so prvi zapolnili oder, s katerega se je vsake toliko vila megla in na katerem so gorele sveče ves večer.

Somrak so na sceni od začetka tisočletja in prav v tem času izdajajo drugo ploščo, The Blackwinged Serpent Crowned, ki jo je bilo moč kupiti tudi na prizorišču. Sicer pa so s svojim neprečiščenim zvokom, hipnotično melodijo in demoničnim vokalom pevca ter bogokletnim vizualnim repertoarjem dvorano raztrelili v epske dimenzije. 

V splošnem še kar poln – sedaj zopet realen – Channel 0 se je ob nastopu naslednjega banda, Frostmoon Eclipse, ki delujejo od konca devetdesetih, precej spraznil. Morebiti zaradi tega, ker so delovali kot nekakšna televizijska reklama za denimo  »mraz« ali »zmrzal«, asociativno zaradi njihovega imena, drugače pa, ker so brezkompromisno black metal noto večera na trenutke blažili z otožnimi rokerskimi melodijami, ampak ne dovolj prepričljivo.

Navsezadnje so, ko je ura odbila polnoč, prišli črno-belo pobarvani Corpus Christii, ki jih tudi poznamo tam od konca devetdesetih. V Ljubljano so se vrnili po lanskoletnem koncertu na Metelkovi z The Stone, Revenge ter Inquisition. Prav tako pa tudi ponavljajo turnejo s Somrak, s katerimi so pred leti že bili na krajši turneji po južni Evropi.

Portugalci so v svojem ustvarjalnem obdobju šli čez različna različna obdobja 'Saeculum Domini', 'The Fire God' in 'Torment'. Najnovejša plošča, Luciferian Frequencies, ki je tudi poimenovala konkretno turnejo, je njihova sedma plošča in morebiti začetek obdobja 'Lucifer'.

Headlinersko, torej, 'kristusovo telo', kot zanimivost rečeno, samo en dodaten –i v zapisu imena ločuje od kristjanskega metal banda iz Ohia. Zato pa je njihova tematika za razliko od omenjenih Američanov, morebiti toliko bolj satanska. Kar bi si lahko mislili, ko je poleg prepevanja takšnih besedil, tudi v monologih pevec včeraj to satanistično domišljijsko figuro tako povzdigoval, da je kar rjul v temo, da naj vsak, ki tega ne razume v kontekstu ustvarjanja, kar zgine s koncerta. Sicer pa, ne ve se, ali je kdo zaradi tega odšel, ampak vsem vztrajajočim je še grozil s pretepom, v kolikor se ne bodo razživeli. Vendarle, primerno ali neprimerno metodo na stran, res ne bi mogli trditi, da se v določenih trenutkih pol dvorane ni konkretno razmetalo.

To splošno zmes praznikov in temačnosti je luciferjanska turneja spravila prav v temo. Takšno, da sploh nismo začeli razmišljati o satanu in njegovemu nasprotniku, reformiranem ali nereformiranem, bogu v luči zgodovinskih nasprotij. Toda, ali mar Lucifer, sploh kdaj kaj drugače naredi?