Gala hala, 14. 7. 2015

Ura je ena in devetindvajset minut zjutraj, ko pišem to recenzijo. Po koncertu seveda. Ko so vtisi še najbolj sveži. Poskušam se spomniti, kolikokrat so New York Ska Jazz Ensemble igrali pri nas, pa ne gre. Še preden so prvič nastopili pri nas, smo za ta newyorški fenomen velikokrat potovali tudi čez mejo, da smo jih videli. Že dolgo nam tega več ni treba, saj so redni obiskovalci slovenskih odrov, še posebej Gala hale, kjer so včeraj nastopili na letnem odru.

New York Ska Jazz Ensemble je bil prvi bend, ki je nastopil na letnem odru Gala hale in s tem so se včeraj tudi pohvalili. Pohvalim pa jih lahko za včerajšnji nastop tudi jaz, saj so po dveh ali treh zadnjih njihovih koncertih, ki sem jih videla in ki so se mi zdeli rahlo medli ali pa morda preveč rutinirani, včeraj spet popravili okus. Morda je k temu rahlo pripomogel romantični ambient Galinega vrta, morda dobro razpoloženo in kar številčno občinstvo, veliko pa vsekakor zelo dobro odigran koncert dobro razpoloženega benda. Ok, pozavnist je na začetku malo tečnaril zaradi zvoka na odru, ampak se je kmalu unesel in dolgi obraz zamenjal za bolj veselega. No, za razliko od njega pa smo bili poslušalci pod odrom že od začetka deležni prav dobrega zvoka. 

Kljub temu da obstaja že enaindvajset let, ima New York Ska Jazz Ensemble pravzaprav zelo malo izdanih albumov. Ampak na teh sedmih je čisto dovolj materiala za dostojen koncert in še kakšnega več. Za uvod v včerajšnjega so izbrali naslovno pesem lanskega EP-ja Free As a Bird, kjer so malo pokopirali Byron Leejevo Jamaica Ska, počasi zapeljali publiko čez Filthy McNasty v še eno pesem iz plošče Free As a Bird – priredbo My Baby Just Cares For Me-, v kateri edini originalni član zasedbe, Rocksteady Freddy, prime tudi za mikrofon. Ta je še vedno nabirajočo se publiko že fino razplesala in pripravila teren za divji Arachnid.

Čeprav ima New York Ska Jazz Ensemble v svojem imenu ska-jazz, pa je njihova glasba več kot samo to. Je skupek skaja, jazza, reggaeja, rocksteadyja, soula, latina, in zato ni čudno, če se v njihove melodije kar naenkrat vrine neka popolnoma druga, da popestri zadeve. Kot recimo Marleyjeva Get Up, Stand Up, na koncu Elegy ali pa Mrs. Robinson v Don Toju. Tudi priredbe jazz klasik, kot so Take Five in My Baby Just Cares For Me, ali soulovskih klasik, kot je Mr. Pittiful, in rocksteady hita A Message to You Rudy, se znajdejo na njihovem repertoarju. Vsaj včeraj so se. Odigrane s preciznostjo, značilno za New York Ska Jazz Ensemble, popestrene z virtuoznimi solažami, kjer se zgledujejo po svojih vzornikih The Skatalites, s katerimi si že nekaj časa delijo tudi pozavnista Kevina Batchelorja. Včasih znajo te solaže zatežiti, se preveč razvleči, vendar včeraj ni bilo tako. Ustrezno vpete v melodije so popestrile celotno izvedbo in vedno znova navduševale publiko, pri čemer je najbolj izstopala eterična reggae skladba Elegy. V njej je Rockstedy Freddy s fenomenalnim igranjem na flavto poslušalca zlahka pripeljal do ekstaze in to brez pomoči kakšnih opojnih substanc. Magija pesmi Elegy in pogled na zvezdnato nebo nad letnim odrom Gala hale - ni boljšega za poletni večer. Največje navdušenje pa je vendarle požela, kakopak, priredba Dandy Livingstonove A Message to You Rudy, ki nikoli in nikdar ne more biti slaba izbira za koncertni repertoar. S solidno, dobrovoljno vzpodbudo Kevina Batchelorja z odra je vokalno pritegnila tudi razigrana publika.

Po dobri uri igranja se je New York Ska Jazz Ensemble poslovil z Galinega letnega odra, a se je dal rade volje prepričati v povratek, kjer smo med drugim slišali še Reddingov Mr. Pittiful, čisto za konec pa By the Rivers of Babylon, ki je v mnogih po zasanjanih obrazih in popevanju sodeč prebudila spomine ali pa nostalgijo po nekih drugih časih.