* foto: Bernarda Conix/Klub K4

Klub K4, 23.3.2018

Minuli petek nas je v svoje kletne prostore zvabil Klub K4, ki je na čelu z glavno točko večera Ross From Friends obljubljal obilo prijateljevanja. V enako prijateljski maniri sta si tokrat pri organizaciji tega večera v roke segla ljubljanska kolektiva Sezam in Synaptic Pathways - slednji mimogrede prav letos beleži že svoje petnajsto leto delovanja. Naj na tem mestu razjasnimo, da glavni gost dogodka kljub namigovanju imena Ross From Friends ni bil David Schwimmer iz vsem znane 90's komične serije Friends, pač pa Londončan Felix Weatherall, ki je ob spremljavi dveh glasbenih kolegov klet na Kersnikovi obiskal s svojim v živo igranim setom.

Z gotovostjo lahko rečemo, da je Felix eden izmed bolj prepoznavnih obrazov lo-fi house scene, ki je na krilih YouTuba zrasla v pravi underground fenomen. V tej recenziji se ne bomo ukvarjali z ugibanji, ali so za tako nenaden preboj lo-fi housa odgovorni predvsem specifični YouTubovi algoritmi, namesto tega bomo raje navedli nekaj dejstev. S koncem leta 2015 so se na Googlovi video platformi začeli pojavljati komadi, katerih skupne točke so bile: neuveljavljeni bedroom producenti, videi z nostalgično estetiko devetdesetih in seveda zvok, ki je v osnovi močno spominjal na klasičen house, preobražen z novim lo-fi glasbenim podpisom.

Komadi z zadušenimi višjimi frekvencami, popačenimi vokali in harmoničnimi elementi danes vidnejših producentov, kot so denimo prav Ross From Friends pa DJ Boring ali pa DJ Seinfeld, so v vsega pol leta zabeležili po nekaj milijonov ogledov in bili posledično deležni pokritosti s strani vseh pomembnejših glasbenih spletnih portalov. Poenotenja v smislu, ali gre tu zgolj za neokusno reciklažo klasičnega housa ali za nov val retro nostalgije, ki nosi dodano vrednost, ni bilo, a sama pokritost je zadoščala. Po nekaj več kot dveh letih je jasno, da ta lo-fi glasbeni podpis ostaja na sceni, predstavlja internetni fenomen in mladim, relativno neizkušenim producentom ponuja izrazni profil, ki denimo Felixa samega uvršča kar v katalog založbe Lobster Theremin, s prihajajočo izdajo pa celo k Brainfeederju, LA založbi znanega producenta Flying Lotusa.

Ob povedanem je torej smiselnost bookinga Ross From Friends več kot očitna, s kolektivoma Sezam in Synaptic pa je bil petkov večer v štirki po pričakovanjih poln. Domači veljaki so prevzeli popoln nadzor nad malim odrom kluba in se žanrsko niso preveč omejevali, medtem ko sta veliko plesišče pred nastopom glavnega akta večera z back 2 back setom ogrevala Levanael in Softskinson. Uvertura v nastop Ross From Friends je bila glasbeno in razpoloženjsko primerna, večji prostor pa že pred tretjo zjutraj, ko so na oder stopili trije mladci Ross From Friends, popolnoma zasičen z obiskovalci.

Ker je šlo za v živo odigran set, smo po pričakovanjih slišali predvsem glasbeni repertoar s Felixovih izdaj ... Slednji je s programskim orodjem Ableton skrbel za sinhrono predvajanje vnaprej pripravljenih ritmičnih, vokalnih in ostalih osnovnih matric. Kolega sta nanje zvočno v živo nalagala plasti bas kitare, saksofona in klaviatur, vsi omenjeni elementi pa so bili močno zadušeni z low-pass filtri, s čimer so zvoku v prostoru zagotovili značilni lo-fi karakter. Ob igranih linijah kitare, saksofona in klaviatur v relaciji na originalne komade ni bilo zaznati očitno improviziranih elementov, zato se ob dejstvu, da ti inštrumenti z zadušenim filtriranjem izgubijo velik del zvočnega potenciala, poraja vprašanje o smiselnosti igranja inštrumentov namesto predvajanja vnaprej posnetih matric. Zdi se, da je torej trio Ross From Friends Live kot nastop vsaj v tem oziru prej predmet atrakcije in performansa kot pa zvočnega presežka.

A ne glede na to je gotovo dejstvo, da je trojec v igranju močno užival, zato prikimamo že zgolj ugibanju, da je nastop v troje pač slajši, kar se je posledično poznalo tudi z izredno toplim odzivom publike. V splošnem zato težko kakorkoli grajamo akt Ross From Friends ... Slišali smo komade, kot so Talk To Me, You'll Understand, Romeo Romeo, Champagne in ostale Felixove viže, ki delujejo evokativno, s svojimi harmoničnimi linijami igrajo predvsem na čustven odziv posameznika v prostoru, ki ga z zadušenim zvokom porivajo v izgubljenost trenutka. Zadovoljni obrazi na nabito polnem plesišču so pričali o več kot uspešnem enournem nastopu tria Ross From Friends, tudi v trenutku, ko sta londonsko lo-fi house glasbeno ekskurzijo od četrte dalje iz noči v jutro prevesila Splinterhouse in Symann.