Klub Gromka, Ljubljana, 16. 9. 2018

Nedeljski koncert legendarnega portlandskega benda Tragedy nam je ponudil prav tisto, kar smo od benda pričakovali. Njihova prepoznavna rušilna različica hardcore punka jih skupaj z dolgoletno in trmasto vztrajno DIY etiko postavi zelo visoko med bolj cenjene bende punk scene. Skozi njihov dvajsetletni obstoj so Tragedy pritegnili zelo resne privržence. V tem času je bend tudi pogosto obiskoval domače odre, včasih je igral kar dva koncerta v istem večeru in na istem odru. Na zadnjem smo jih imeli priložnost poslušati pred štirimi leti, prav tako v Klubu Gromka, ko je bil klub popolnoma zapolnjen s publiko iz domače in širše regije. Nekaj, kar se je zgodilo tudi tokrat.

O pomenu in ozadju benda Tragedy smo v preteklosti na Radiu Študent že veliko govorili, zato o tem ne bomo zgubljali preveč besed. Kot se spodobi, je bil koncertni večer pospremljen z nastopom domačega benda, tokrat je bil to obalni crust trio Shiv. Tekom svojega desetletnega obstoja bend ni bil pretirano aktiven, a njihove krajše izdaje in občasno koncertiranje so nas v preteklosti prepričali o kvaliteti benda. Že od samega začetka dogodka je bil klub pošteno zapolnjen in Shiv so kar lepo izkoristili priložnost, da so se prikazali v dobri luči. Lahko bi rekli, da gre v osnovi za crust bend, ki včasih prevzame bolj prepoznavne d-beat ritmične vzorce in zna nemalokrat zapasti v značilna metalska preigravanja, ob katerih je intenzivno in nenehno bobnanje osrednja komponenta bendovega zvoka.

Čeprav se je bend ves čas ritmično premikal, je dober del svojega koncerta preigraval v konstantno hitrem tempu, z ves čas podobnim načinom igranja, kar je mogoče predstavljalo tudi njihovo najslabšo točko. A vseeno, Shiv so igrali brez kakih resnih pomanjkljivosti in uspeli so vzbuditi občutja nelagodja in gnusa, to so močno sevali. Shiv so podali odličen uvod v večer in uspeli ujeti pozornost dvestotih prisotnih poslušalcev, kar je bržkone dober pokazatelj njihove kvalitete.

Po kratkem oddihu na svežem zraku so oder zavzeli Tragedy in že v nekaj sekundah nam je bilo jasno, zakaj je bend tako spoštovan znotraj scene. Tragedy so prepoznavni po svojem težkem, močnem hardcoru, znotraj katerega bend najde popolno ravnovesje med tehnično natančnostjo in pravim kaosom. Bend je totalno razbijal, ne glede na to, s kakšnim tempom je igral. Nizko uglašeni kitari sta solirali le takrat, ko je bilo treba, ne da bi zapadali v nepotrebna predrkavanja. Bend je pičil, ne da bi se kdaj resno ustavil in težki riffi so se redkokdaj ponavljali. Tragedy so zveneli kot ena sama enota, kar nas je spominjalo na način tolčenja zgodnjih japonskih hardcore bendov. Čeprav je bend pred kratkim izdal tudi novo kratko ploščo, smo skozi nastop slišali komade iz njihovega celotnega diskografskega opusa. In v množici široko nabranega materiala, znotraj katerega je bend prikazal svojo afiniteto do vključevanja tako d-beat kot crust vplivov, smo slišali nekaj izmed njihovih najbolj udarnih komadov. Po vsem skupaj bi težko rekli kaj drugega kot to, da so Tragedy pravi stručkoti v tem, kar počnejo. In to se najbolj izrazi ob njihovih živih nastopih.

Če poskušamo ta nastop primerjati z njihovim koncertom pred štirimi leti, ki je bil prav tako v Klubu Gromka, je mogoče edina resna razlika v samem vzdušju dveh nastopov. Na takratnem poletnem koncertu smo v izraziti vročini komaj dihali, ob čemer smo imeli občutek, kot da smo padli v nekakšno hipnotično, na pol nezavestno crust seanso. Za razliko od nastopa pred štirimi leti smo na nedeljskem koncertu, ki se je odvil v istem, vendar zdaj klimatiziranem koncertnem prostoru, popolnoma padli v intenzivno preigravanje, ki ga Tragedy zelo dobro izvedejo. Mogoče najboljši povzetek benda in njegovega koncertiranja je pred par leti prispeval naš kolega Luka Bevk, ko je napisal:

»Tragedy ne izumljajo nič novega, vendar tega tudi nikoli niso počeli, le stvari so znali interpretirati tako, da so zvenele boljše.

In to še zmeraj drži. A kakšna dodatna preusmerjanja s strani benda bi težko pričakovali v bližnji ali daljni prihodnosti.«