Black Flower: Kinetic
Sdban Records, 2025
Kinetično energijo, gibanje teles, subtilno pot iz mirovanja v delikatno premišljeno premikanje mas, nabiranje hitrosti in prosti pad med prepletom piščali, saksofona ter sintetizatorja – to nam na svojem šestem albumu z naslovom Kinetic ponuja petčlanska belgijska zasedba Black Flower. Glasbeniki pletejo niti med hibridnim in etno jazzom, etiopskim groovom ter dubom, v kompozicijah pa pravzaprav puščajo odprte roke različnim vplivom, najsi bodo z Balkana ali Bližnjega vzhoda, in jih izrabijo za poglabljanje psihedeličnih in atmosferičnih motivov v svoji glasbi.
Pod vodstvom saksofonista in flavtista Nathana Daemsa Jon Birdsong s kornetom, Simon Segers za bobni, Filip Vandebril z basom in Wouter Haest s sintetizatorjem zabrišejo meje med posameznimi žanri in ustvarja svojevrstne globoke in organske mešanice zvočnih tekstur in ritmov. Najnovejšega albuma ne spremlja le omenjeni izviren, žanrsko prepleten ter koherenten in organiziran inštrumentalni pristop, temveč tudi močno izdelana misel premikanja in osvoboditve preko giba. Spremlja ga kolektiven občutek hitrosti, intenzivnosti in ritma premikanja, ki nas nosi iz ene neznane zvočne pokrajine v drugo. Pokrajine so prepojene z motivi, ki nas skušajo osvoboditi okovja življenja in se oklepajo naših udov ter nas spuščajo v prosti gib – v pretočno prepletanje namesto brodenja po zamejenosti naših misli.
Ritmi, utripanje in edinstvena urejenost so kakor ovire in rušitelji togosti oziroma ujetosti uma, ki se v rutini pogosto zatakne v lastnih vzorcih. Black Flower ponujajo filozofijo premikanja skozi spremembe, zanemarjanje zavirajočih postopkov v življenju in nasprotovanje tegobam, ki prihajajo. Ponujajo ples v kaosu življenja, ponujajo moč gibanja kot sredstvo osvoboditve in žanrsko zlitje, ki objema ploščo skozi pretakanje motivov in idej, ki se uničujejo, podvajajo, dopolnjujejo in pogovarjajo.
Plošča zajema sedem skladb, med katerimi najbolj izstopa Monkey System v sodelovanju s kantavtorico Meskerem Mees, ki je glasbenikom svoj otroški, teksturno mehkejši in tanjši glas že posodila v svetlejšem komadu Morning in the Jungle na plošči Magma iz leta 2022. Monkey System iz vzdušja plošče najbolj izstopa tudi, ker je edini komad z vokali. Mees se v tokrat bolj natempirano okolje benda usede veliko resneje in v vzdušje z mešanico deklamiranja in petja vlije otroško in rahlo distopično noto. Vsebinsko skladba obravnava stanje človeštva, stopnjevanje pohlepa in ujetosti v lastnem ciklu. Najbolj izstopata verza »survival becomes your rival« in »self destruction, the wrong instruction«, v katerih odzvanja paradoksalni odnos med neokapitalizmom in človekovem ravnanju s svetom, pri čemer za svoj obstoj skrbimo na napačen, patološki način – torej z ubijanjem lastnega okolja, ki nam življenje sploh omogoča.
Skladba Monkey System konkretno sovpade s sporočilnostjo in filozofijo celega albuma, ki skuša, kot rečeno, z glasbo oziroma ritmom spodbuditi spremembe in osvoboditev človeškega uma. Nekoliko bolj živčno vzdušje se vzdigne v naslednjem komadu Underwave, v katerem odzvanja močnejši, nasilnejši in vseobsegajoči motiv. Skozenj sekajo gosto in agresivno umeščene note saksofona in korneta, ki fraze podvajata in občasno v prostor prepustita tudi bolj psihedeličen zvok sintetizatorja, da ta poskrbi za nekaj premora med intenzivnejšimi zvoki.
Preostanek plošče se pravzaprav ne vrača konkretno v tako temačne vode ali pa temačnejše motive vstavi med ušesom prijetnejše in navihane ritme ter melodije. V skladbi Synesthetic oziroma sinestetičen so glasbeniki poskrbeli za navidezno preprostejše okolje, ki pa je kljub temu premišljeno in med vnosi inštrumentov poslušalcem ponuja krajše premore. Med njimi si lahko glavo odpočijejo od piščali, ki nastopa kot glavni inštrument, in tako sprostijo čutne poti ter jih odprejo več posameznim dražljajem manj resnih zvočnih tekstur v ozadju.
Konceptualno se album od svojega sporočila oziroma ideje giba najbolj oddalji v skladbi Violent Drift, ki, kot pove že naslov, nudi izrazitejši obrat od prej zastavljene napetosti ritma. Počasno okolje poslušalcu ponudi prostor za posvečanje pozornosti zadušenim strunam, počasnejšim ritmom in igrivemu soliranju glasbenikov. Postavi nas v otroško okolje godrnjanja korneta in piščalk ter nas spomni na čas, ko ozaveščena prepustitev ritmom in sprostitvi glave od vseh napornih tokov življenja še ni bila potrebna. Od takta do takta se skozi gozd sprehajajo živali otroških bajk in nam misel odtava na zasanjano dogodivščino onkraj meja odraslega sveta.
Ploščo h kraju pripeljeta skladbi Conundrums in Particles, ki povrneta vzdušje, predstavljeno na začetku – vodita torej v nezavedno premikanje pet in hitro postopanje med čakanjem na avtobusni postaji ter intenzivno odločnost v gibanju. Skladba Particles, prepojena s sintetizatorjem, oblikuje končno podobo plošče. Izriše se še zadnja podrobnost slike in v nas vzbudi občutke minevanja, hitenja in mirovanj, veselja in močne žalosti ter zanimanja, ki ga v pretežni meri porajajo prijetne teksture zvokov posameznih inštrumentov, predvsem pa besedilo skladbe Monkey System, ki albumu vdihne tudi nekoliko drugačen zvok od siceršnjega inštrumentalnega prelivanja. Hkrati pa album zaznamuje tudi s celovitejšo podobo in pripomore k prenosu sporočila osvoboditve.
Plošča Kinetic nas tako pusti v stanju energičnosti in gibanja ter v nekakšni čustveni ohromelosti, ki je posledica primernega stopnjevanja in doziranja posameznih, nikoli prenapornih glasbenih elementov, izvirno zastavljenega koncepta albuma in močno intimnega ter ganljivega nastopa zasedbe s kantavtorico Meskerem Mees.
Tolpo bumov je pripravil vajenec Nace.
Dodaj komentar
Komentiraj