Gordan: Gordan
Glitterbeat Records, 2024
V prestolnici techna mednarodni trio Gordan plete monokromatično, temačno tapiserijo iz balkanske ljudske glasbe, rocka, nojza, jazza, drona in elektronike. Srbsko-avstrijsko-nemška naveza je po prvencu Down In The Meadow iz leta 2021 pred tednom dni izdala ploščo, s katero je znova izkazala močno privrženost balkanski tradiciji. Na letošnjem izdelku so glasbeniki bolj izpostavili modernejši pristop k ustvarjanju glasbe kot na predhodniku, združujejo pa trde, distorzirane zvoke, ki album napolnijo s temačnim in srhljivim vzdušjem.
Zlovešč vokal Svetlane Spajić je vez med preteklostjo in sedanjostjo, onstranskim in tuzemskim, nedvomno pa iz celote tudi tokrat najbolj izstopa. Vokalistka ohranja izvorni duh tradicionalne balkanske glasbe z monotonim, raztegnjenim petjem, ki popolnoma ustreza vsebini skladb in njihovi obliki. Na albumu glasbenica znova izkaže tudi izjemno poznavanje balkanske dediščine in ponudi popolno izkušnjo Balkana z zelo pisanimi motivi – od vagabundske in Barabinske, ko se med vrsticami znajdejo kakšni modernejši gastarbajterski drobci, do uporniške Krajiške kontre.
Ob dejstvu, da s to dolgoletno izkušnjo Spajić potrdi neoporečno poznavanje kanona balkanskih melodij in motivov, zelo dobro obvlada tudi tehnično plat tovrstne glasbe. Drži se avtentičnosti in pesmi ustvarja v obliki deseterca, vrste verza, ki ima nekaj variacij, a se najpogosteje pojavlja kot trohejski verz srbske ljudske pesmi s cezuro oziroma pavzo za četrtim zlogom. Pogosto se imenuje tudi epski ali junaški deseterec, ker je značilen za pripovedno poezijo, v tem primeru pa pripoveduje o junakih iz časov turške nadvlade nad Srbijo in njihovih podvigih.
Za razliko od starodavnih pesmi trio glasbo mestoma umešča v nekoliko modernejši kontekst, kot denimo v skladbi O Nikola, odi izumitelju Tesli, ter v pesmih Šara in Ne spominji oči plave, posvetilu kafanskim himnam iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v katerih je močno prisoten pristen glasbeni značaj narodne ljudske glasbe.
Izviren duh epskih pesmi zasedba v celoti ohrani v pesmi How a Mountain Fairy Divided the Two Jakšić Brothers, ki govori o dveh dobro znanih srednjeveških junakih srbske epske poezije. Tu so pazljivo spoštovali tudi prepoznaven značaj žalopojke oziroma lamentacije ter prisotnost stilskih figur, kot je denimo upočasnjevanje oziroma razslojevanje. Tako so z obliko in s tematiko priklicali duh časa, ko so se te pesmi pele v spremljavi gusel.
Trio je pri tem spet naredil ovinek in gusle zamenjal z bobni, osrednjim inštrumentom na albumu. Bobnar Andi Stechner je namreč poskušal ujeti popolno ravnovesje, tako da je zvok prilagodil danim tematikam, njihovi strukturi in izvirnemu časovnemu okviru, ne da bi pretiraval in rušil pripovedni značaj oziroma avro skladbe. Z jasnimi, preprostimi in zelo mračnimi melodijami mu je uspelo pripraviti osnovo, ki omenjene lastnosti podkrepi tako, da vlije skladbam ritmičnost, se uskladi z zlogi in jih poudarja, iz tega pa nato jasno prepoznamo formo deseterca. Zvok mestoma spomni tudi na zvoke tamburina, v izvirnih napevih ljudskih pesmi pogosto uporabljenega glasbila. Napetost, mističen prizvok in srhljivost v te pesmi, balkanske mite, vnese še Guido Möbius s hipnotičnim basom in škripajočimi elektronskimi efekti.
Z boemskim vzdušjem in epskimi žalopojkami je trio Gordan na letošnji plošči stopil korak naprej, epiko izvlekel iz njene stoletja stare, strogo utrjene oblike in jo seznanil z drugimi temami, ki niso nujno vezane na epske junake. Večinoma je zasedba vendarle ostala v okvirih balkanske glasbene tradicije, ki jo spretno obvlada, in ohranila literarno strukturo ter navdih zopet našla v množici starodavnih legend.
Spajić je vokalne sposobnosti brezhibno, maksimalno izkoristila in poslušalcu priredila ikonično doživetje, v skladbi Selo moje pa se je izkazala tudi kot vešča tekstopiska. V inštrumentalnem pogledu so Gordan s preprostimi ritmi, kombinacijo subtilne bas kitare, nenavadnih elektronskih efektov in vztrajnih bobnov ter dronovske in psihedelične minimalističnosti v tradicionalne mite vdihnili še več skrivnostnosti in mestoma poustvarili tudi značilne elemente oziroma zvoke inštrumentov glasb z Balkana, kot so denimo gusle. Gordan torej niso le reinterpretatorji balkanske glasbene tradicije, temveč so z modernim pristopom hkrati popestrili in ohranili njeno bistvo, kar je v svetu glasbe danes velik izziv.
Dodaj komentar
Komentiraj