Sub Pop, 2018

Tokrat obravnavani album Jericho Sirens je povratniška izdaja sandieške zasedbe Hot Snakes, ki sta jo ustanovila John »Speedo« Reis in Rick Froberg leta 1999. Ta kitarski tandem je v več kot tridesetih letih poznanstva in sodelovanja navrgel pošteno število odličnih albumov, ki so že konec osemdesetih, pa potem skozi devetdeseta in zgodnja dvatisoča plemenitili sandieško kitarsko sceno. Hardkorovski Pitchfork, post hardkoraši Drive Like Jehu  in kasneje Hot Snakes so imena, s katerimi sta Reis in Froberg kovala njun lasten prepoznavni zvok vihrave kitarske godbe. Godbe, ki ju je peljala tudi k drugim zanimivim projektom. Froberga denimo v še nedolgo tega aktivne The Obits, Reisa pa k garažarjem Rocket From The Crypt, Back Off Cupids, Sultans, The Night Marchers ter drugim bolj ali manj prodornim bendom. Po skoraj štirinajstih letih se torej tokrat spet posvečamo Reisu in Frobergu oziroma postavi Hot Snakes in novemu albumu Jericho Sirens.

Hot Snakes so v svojem prvem šestletnem obdobju postregli s tremi albumi surovega garažnega rokenrola, bogatenega s pankerskimi prijemi in sunkovitimi zavoji z ravne razpokane ceste na post hardkorovske obvoze, ki so zaudarjali po dobrih starih Drive Like Jehu. Med leti 2005 in 2011 so Hot Snakes pavzirali, se nato ponovno vpisali in z novo vinjeto krenili na povratniško turnejo, v sklopu katere so med drugim nastopili tudi na festivalu All Tomorrow's Parties in na Fun Fun Fun Festu. Po albumih Automatic Midnight, Suicide Invoice in Audit In Progress se zdaj na svojem četrtem albumu Jericho Sirens Hot Snakes vračajo s celotno ekipo – poleg Froberga in Reisa še z basistom Garom Woodsom ter obema bobnarjema, Jasonom Kourkounisom in Mariom Rubalcabo. Novi album je hkrati tudi njihov prvi, ki je izšel pri založbi Sub Pop, in ne pri Reisovi založbi Swami.

Jericho Sirens otvori komad I Need A Doctor s prepoznavnim downstroke kitarskim brnenjem, ki se nato med komadom neumorno izogiba kričečemu Frobergu. Več kot očitna povezava z živčnimi hrupnimi rockerskimi bendi nas čaka v Candid Cameras z bendovim premetavanjem repetitivnih rifov, ki sami sebi predstavljajo pasti za padec v naslednji obrat z novim izogibom melodike. Why Don't It Sink In zasedbo predstavi v skrajno neotesani hardkorovski luči, ki spominja na Morrisove OFF!, s katerimi bobna tudi Rubalcaba. Deadmoonovski duh se vije skozi komad Six Wave Hold-Down, ki ga v tem trenutku poslušamo v ozadju, tu pa Frobergovo podajanje besed spomni tudi na lajajoče zavijanje mlajših let Iggyja Popa, ki se nato nadaljuje v naslovno skladbo Jericho Sirens. Album z desetimi komadi se uvidevno zaključi z Death Of A Sportsman, ki utemelji odkrito očaranost Hot Snakes nad bendom Wipers, ko v sredini pesmi zaslišimo melodični rif legendarne Youth Of America.

Polurni Jericho Sirens ni le skupek pogretih predhodnih treh albumov, temveč s prevreto vsebino pridobi na zgoščenosti ter predvsem na zamaščenosti zvoka, s še vedno zaletavim kontroliranim kaosom, ki od začetka do konca ne popusti. Če že s strani za kratek čas obujenih Drive Like Jehu in Rocket From The Crypt nismo dobili tudi novega materiala, so torej zdaj tukaj novi in frišni Hot Snakes, bojda celo s še nadaljnjo zalogo že posnetih novih komadov.