Lay Bare Records, 2024

Tokrat se bomo posvetili muziki italijanske glasbenice ruskih korenin – kariti, njeni drugi studijski plošči Dheghom, ki jo je februarja letos predstavila na odru Kina Šiška z Lili Refrain, pred dvema letoma pa smo kariti gostili tudi v živo na Radiu Študent v oddaji Samotni potnik – Zobje modrosti.

Kariti je projekt ruske glasbenice, ki sicer prebiva v Trstu. Avtorica se je zaljubila v to severnojadransko mesto, zato smo imeli tudi priložnost, da smo jo že večkrat videli na naših odrih. Nova plošča glasbenice deluje kot nadgradnja prvenca in je predvsem izraz nekakšnega potovanja skozi drugačne zvoke. Ob poslušanju nas preveva občutek, da se je kariti sedaj še bolj spustila v globine težke godbe in še zahtevnejših občutkov, ki nas trpinčijo v življenju. Plošča kot celota deluje kot dokument duševnega stanja naše družbe. Skladbe zajamejo širok spekter temačnih čustev, preplavlja nas občutek žalosti, melanholije in predvsem sprijaznjenosti z dano realnostjo. Ta je seveda duhamorna in brezupna. Ob poslušanju glasbe nas zagrabi želja, da bi poiskali zavetje jase, na kateri se v somraku počasi gibljejo meglice. Na tej jasi bi se ulegli in zaspali za vedno, objeli bi nas meglica in tema. Četudi je glasba zelo hladna, vendarle ob njej vzhaja tudi občutek topline, ki jo razumemo kot sprijaznjenostjo s koncem.

Kariti je v temelju kantavtorica oziroma njen opus deluje zelo kantavtorsko. Če poskusimo njeno glasbo orisati s kakšnim žanrskim označevalcem, bi bil najustretnejši têrmin temačen folk. Ne glede na to pa so skladbe s plošče Dheghom vendarle razgibane. Prevladujejo značilnosti folka, torej prostorne kitarske linije in zvoki klavirja, slišimo tudi nekaj izstopajočih skladb z agresivnimi zvoki sintetizatorjev, ob tem pa še nekaj pasaž, ki bi jih zlahka umestili v bolj dronovski zvočni spekter. Pri tem slišimo zvok električnih kitar, ki so v določenih delih zelo distorzirane in nas zato spominjajo denimo na prve izdaje benda Earth in seveda na glasbo benda Sunn O))). V te dele je prste primaknil Marco Matta, sicer tudi član nemarne sludge zasedbe Grime. Ob tej priliki lahko dodamo, da so Grime spet aktivni in pripravljajo nov material, ki se bo razlikoval od prejšnjih, toda več o tem ob svojem času. Na plošči slišimo še Dorthio Cottrell, tudi kantavtorico, ki pa je najprepoznavnejša kot vokalistka ameriške doom zasedbe Windhand.

Dheghom je plošča, ki je zelo dobro posneta in je polna izvrstnih detajlov. Predvsem ponudi raznolike zvoke kitar, ki naredijo to ploščo zanimivo. Kariti se je z njo izkazala kot umetnica na novem nivoju, predvsem pa si zaradi albuma zasluži še več pozornosti. Ob studijskem ustvarjanju skuša glasbo čim pogosteje predstavljati v živo, za sabo ima namreč že kar nekaj evropskih turnej, opazimo pa tudi trdo delo tako v idejah za aranžmaje kot v razvoju vokala.