ŠOP Records, 2021

Danes recenziramo album Mesaja, drugi dolgometražec mladega glasbenika iz Zasavja, Dejana Gerčarja pod aliasom Lil Bini, ki izdaja pri podtalni založbi ŠOP Records. Lil Binija žanrsko umeščamo v zmes cloud in emo trapa, del zloglasnega gibanja Soundcloud rapa iz dvatisočdesetih. Bolj kitarsko orientirano muziko je začel okoli leta 2015 objavljati prav na Soundcloudu, po trap vodah pa se je začel resno, kot po slapu, spuščati v sodelovanju s producentom in kolegom DrippinCheezom. Ta je za obe izdaji, Bedroom Demons in MESAJA, priskrbel beate, z izjemo komada Eieiei, h kateremu je beate prispeval drugi pajdaš Mahir. Gerčarjevo sodelovanje z zasavskimi frendi pa je podaljšano in polno realizirano v skupini Project xm1, s katero letos nastopa na Klubskem maratonu Radia Študent.

V komadih, ki so na bolj novoemovski strani, kot sta Angel in Ljubim, v ozadju slišimo bazo akustične kitare, ki izvira iz poprockovskih vod starejših emo melodij. V Binijevih spevih je sicer to bolj subtilno kot pri tistih zavzetih postinternetnih otožnih reperjih, kot je denimo domači iluvtora. Gerčar pravzaprav ne spada docela v internetno subkulturo novega vala ema ali emo trapa. Kljub njegovi vizualni podobi, navdahnjeni z japonskimi animeji, ter dejstvu, da primarno deluje na platformi SoundCloud, je njegova zvočna estetika bolj konvencionalna oz. predzoomerska. 

Lil Bini nam v pripisu k albumu na Bandcampu jasno pove, da je mladenič iz Zasavja, ki s svojo druščino ustvarja trap hitiče, s čimer se odmika od brezosebnega pristopa nedoločljive internetne identitete. Če pogledamo njegovo zvočno estetiko, pridemo do podobnih ugotovitev. Zvočna baza temelji na elementih, kot so melodično repanje, 808 beat, autotunov premaz čez vokal in introspektivna besedila, vendar se v varnosti mainstream trap uspešnic tudi ustavi in ne vstopa v svet eksperimentacije, maksimalizma ali distorzije, ki nam jo ponujajo novovzkaljeni traperji in hiperpopovci, denimo domača nomark in Ružno pače.

Album MESAJA morda ni tako drzen v svojih aranžmajih, vendar operira v polju trapa, ki je v našem okolju še neobrabljen. V glasbi lahko opazimo vplive Lil Peepa, xxxTentaciona ter klasičnih mainstream traperjev, kar mogoče lahko bolj pripišemo njegovemu kolegu, DrippinCheezu, ki je priskrbel beate. Amerikaniziranim podlagam pa Lil Bini prostorsko-časovno distinkcijo daje z uporabo slovenskega jezika. Sicer jezik v muziki sam ni dovolj, da bi izdelku dodal kulturno vrednost, je pa v polju emo besedil materinščina bolj intimna in redka. Poslušalska izkušnja je zato bolj intrigantna, saj navadno misli o izgubljenosti in nesrečni ljubezni znotraj trap žanra lahko delujejo obrabljene in prežvečene. Album dela samosvoj slovenščina in plošča se tako v primerjavi z glasbenikovim debijem Bedroom Demons, na katerem je tekst v celoti angleški, sliši bolj prostorsko in generacijsko umeščeno. Zaradi podajanja nekonkretnih, neoprijemljivih zgodb bi se komadi s predhodnika, na primer Angel, lahko vrteli na kateremkoli zahodnem mainstream radiu. Z Mesajo daje Lil Bini lokalnemu poslušalstvu prostorsko specifične reference, kot je “bolje da greš, bolje da greš na obalo”.

Struktura albuma Mesaja je zelo jasna. Glasbenik pretežno ostaja pri osebnoizpovednih trap žalostinkah, vmes pa vsakih nekaj skladb na vrsto pride bolj trdobitovski mainstream trap tip komada, specifično Eieiei, VVS in Burja. Ti komadi so očitno izstopajoči tako z zvočnega kot tudi tematskega vidika. Naslavljajo frende, geng, furanje s Teslo, keš, fukanje in kurce, dojemamo jih kot klasični trap, ki v kontekstu tega albuma občasno deluje nerodno, poslušalca usmeri v spraševanje o samoironiji ustvarjalca, glede katere ostane neodločen, morda zmeden. Klasično trapersko obarvana besedila veliko bolje delujejo v skupinski izvedbi šesterice Project xm1, ki je bolj namenjena zabavi hedonističnih boisov iz Zasavja. 

Tematsko in zvočno Lil Bini na albumu Mesaja ohranja ravnotežje med upom in žalostjo, med melanholijo in energičnostjo. Čustveno nedostopnost in neuspeh v ljubezni spremljajo trdi beati in prodoren bas, kar jim odvzame čustven naboj in nahrani z željo po brezglavem mošpitu. Komad Modrooka duša tako predstavlja navihan, lahkoten zvočni aranžma, besedila pa z njim tematsko ne sovpadajo, vendar v kontekstu žanra vseeno delujejo. Drugje v albumu čutimo zmedenost, neko najstniško čustveno vznesenost, uravnoteženo z bolj upanje vzbujajočimi verzi o prijateljstvu. V svetu brezizhodnega nihilizma, kjer si ne moremo zamisliti prihodnosti, moramo poiskati srečo tukaj in zdaj. Biniju to predstavljajo njegovi prijatelji, ki jim v komadu Okamenel posveti slednje: “Umru bi za brate, ker nočem sam ostat.”

V zadnjem času smo tudi priča decentralizaciji traperske produkcije, ki se iz osrednjeslovenskih hipsterskih ulic širi v Maribor s kolektivom .travnik, do Metlike, kjer pljuvajo lanski klubski maratonci Klinci, ter sveže v Zasavje z nastankom skupine Project xm1, katere član je tudi danes recenzirani traper Lil Bini. Z njegovim umeščanjem imamo lahko nekaj težav, saj ne spada v internetno sceno nove zoomer scene, zvočno pa ga s solo izdelkom ne moremo umestiti poleg domačih traperjev, kot so Matter, PTČ, Tsujigiri itn. Album Mesaja si je torej našel povsem svoje mesto v domačem Soundcloud trap okolju, ki predstavlja glokalizirano mešanico ema in mainstreama, resnobnosti in zafrkancije.