Norma Evangelium Diaboli, 2019

Tokrat v Tolpi bumov nadaljujemo z obravnavo islandskega black metala, ki se je po krajšem mirovanju začel znova pojavljati na sceni. Po tem mirovanju je, vsaj kar se tiče novih izdaj, v zadnjem letu islandska scena ponovno opozorila nase z novimi ploščami bendov, kot so Sinmara, Svartidauði in Misþyrming. Nekaj misli o tem povratku islandskega black metala smo že podali v DJ grafitih: Izpod radarja ter v recenziji plošče sodelovanja - Kosmískur hryllingur projektov Skáphe in Wormlust.

Obravnavamo torej Misþyrming in njihovo ploščo Algleymi, ki je izšla pri eni večjih black metal založb Norma Evangelium Diaboli, pri kateri domujejo tudi Deathspell Omega, Teitanblood in Funeral Mist. Gre torej za preskok k večji založbi, ki fonograme distribuira globalno. Prva plošča zasedbe Misþyrming Söngvar elds og óreiðu je izšla pri norveški podzemni založbi Terratur Possessions, specializirani za izdaje s skandinavske black metal scene. Njihov prvenec je bil eden vrhuncev islandske black metal scene, takoj za ploščo Flesh Cathedral rojakov Svartidauði. Prav zato se bomo tokrat ozrli nazaj k tej izjemni plošči. Vrlina prvenca je bil vrtinec kitarskih rifov in brzinskih blast beatov, ki so uspeli ustvariti tisto magično hipnotično noto, katere potencial se skriva v žanru black metala. Söngvar elds og óreiðu te je posrkala vase takoj na začetku in te ni spustila iz prijema bendove black metalske črne luknje. Zasedbin prvenec je izšel leta 2015 in od takrat pa do izdaje nove plošče se je njihova popularnost širila po celem svetu. Igrali so na vseh pomembnih podzemnih festivalih in seveda našli svoj prostor tudi na velikih metalskih festivalih. Zato je bilo vsekakor pričakovati še eno ploščo, ki bi nas prevzela tako kot prvenec. A Algleymi žal ne vzdrži takšnih pričakovanj.

Če je prvenec premogel nekakšno rdečo nit, nam Algleymi od začetka do konca vzbuja občutek, da se bend lovi in izgublja svojo identiteto. Na plošči slišimo veliko različnih blackmetalskih prijemov, kar postane izredno moteče, vzdušje na plošči se namreč ves čas spreminja. Če je bendov prvenec zvenel kot zvočna interpretacija nasilnega bruhanja islandskih vulkanov, je Algleymi predvsem zmedena slika. Vsekakor je ta plošča korak bližje širši metalski publiki. Prva skladba Orgia je tak tipičen primer, ki deluje zelo spevno, predvsem ko vstopajo sintetizatorji in zborovsko petje. Tretja skladba Ísland, Steingelda Krummaskuđ se ponaša z ogromno elementi post black metala z nekakšnimi postrokovskimi vložki in spominja na popularne islandske bende, kot so Sólstafir. Peta skladba Og Er Haustiđ Líđur Undir Lok je nekakšna blackmetalska rockovska balada z močnim vendar počasnim bobnanjem. Ostale skladbe zaznamuje karakter benda, kot smo ga spoznali na njegovi prvi izdaji, sicer pa se večkrat približajo Poljakom Mgła, ki so očitno močan vpliv na Misþyrming.

Omenjene tri skladbe smo izpostavili, ker gre za točke na plošči, ki ubijejo pričakovano vzdušje. Nova plošča nam torej ponudi nove zmedene Misþyrming. Prevlada občutek, da bend ne ve, v katero smer bi se odpravil, kar je verjetno posledica pritiska trenutne black metal scene, ki se intenzivno razvija v vse progresivnejše in eksperimentalne vode. Vse več je drznosti in tudi zato je vedno težje ustvariti relevantno ploščo, ki bi izstopala. Ostale skladbe, ki delujejo iskreno in pristno, bendovemu izvornemu stilu s prve plošče predstavljajo dejanski napredek v intenzivnosti, a tudi tu nas preplavi občutek, da je bend hotel iztisniti preveč in je zato uspel ustvariti le zmedeno sliko vizije, ki so jo morda imeli v samem začetku pripravljanja nove plošče.

Algleymi premore izjemne trenutke, vredne statusa, ki ga danes uživajo Misþyrming. Triumfalni rifi nas prevzamejo, zverinsko bobnanje nas povleče v trans brez misli, glasovi so polni besa. A ti trenutki ekstaze se izgubijo ob omenjenih negativnih plateh. Žal je bendova druga plošča nekonsistentna in ne nosi transcendentalnega učinka prvenca. Lahko pa jo razumemo kot zavesten korak k širši publiki. Če so bili Misþyrming bend, na katerega smo si upali staviti vse in tudi to, da so sposobni ustvariti black metal ploščo letošnjega leta, se je njihov status po izidu albuma Algleymi bistveno spremenil. Takšni so torej trenutki, ko se moramo vprašati, koliko hype koristi oziroma škodi določenim scenam. Trenutno so vsa usta spet polna islandske scene, mi pa moramo ravno zato ostati dovolj kritični, da temu ne bi nasedli. Če je nekaj popularno, to še ne pomeni, da je tudi dobro.

https://www.metal-archives.com/bands/Mis%C3%BEyrming/3540392140