cmntx records, 2023

Ljubezen do improvizacije, eksperimentiranja in nenehna želja po raziskovanju zvoka so gonilna sila glasbenega ustvarjanja kenijske skladateljice, zvočne umetnice in multiinštrumentalistke Nyokabi Kariũki. Marca letos je pod okriljem newyorške založbe cmntx records, ki glasbenikom ponuja prostor prav za eksperimentiranje in raziskovanje novih idej zunaj ustaljenih praks, izdala dolgometražni prvenec Feeling Body. 

To je drugi studijski izdelek glasbenice, akademsko izobražene skladateljice, ki je iz kompozicije diplomirala na univerzi v New Yorku. Njena dela so izvajali priznani sestavi, kot so Third Coast Percussion, Brooklyn Youth Chorus in Chromic. Prav kombinacija mojstrskega komponističnega znanja in sposobnost surovega izražanja čustev Nyokabi omogočata kreiranje inovativnih glasbenih del ter iztočnico za ogromno umetniškega razvoja. Že lani je z EP-jem peace places: kenyan memories osnovala svojevrsten glasbeni jezik, ki ga je z novo ploščo še poglobila in izpopolnila.

Feeling Body je sicer za poslušanje čustveno napornejši, je temnejši, kot je bil EP. Z ekspresivnim besediščem Nyokabi pripoveduje ranljivo zgodbo o psihološkem in duševnem popotovanju med prebolevanjem dolge koronavirusne bolezni. V tekstih razglablja o bolečini, nemoči, spreminjanju pogleda na svoje telo in hvaležnosti, ki jo čuti do njega. Zvabi nas v intimen kotiček osebnega prostora, v katerem ima poslušalec občutek pristne emotivne povezanosti z avtorico. Tematika albuma je že nekoliko izpeta, velikokrat prežvečena, toda muzičarsko gre za dovršen, unikaten in nepredvidljiv izdelek.

Album je zvar različnih zvočnih entitet, ki jih kenijska skladateljica mojstrsko ukroti v edinstveno zvočno celoto, ki jo je skoraj nemogoče žanrsko umestiti. Poigrava se z vplivi sodobne klasične glasbe, glasbeno zapuščino rodne Kenije, eksperimentiranjem z vokali, formo in prostorskimi posnetki, ambientalni inštrumentalnimi vpadi in elektronskimi soničnimi prezencami. 

Najkompleksnejša in najzanimivejša dimenzija albuma so večglasni vokali, ki prehajajo med homofonijo in razslojenostjo. Na plati Feeling Body se v primerjavi z lanskim EP-jem Nyokabi vokalni sliki še bolj posveti in dokončno zaupa svojemu glasu kot enemu glavnih sredstev umetiškega izražanja. Vokalni razpon glasbenice je izjemen, brez zadržkov uporablja skrajnosti svojega vokala od kontraalta do falzeta. Mestoma ima s petjem v visokih registrih in konsonančno gradnjo vokalov glasba celo nekaj sakralnega prizvoka. Z govorjeno besedo avtorica kljubuje tem občutkom, nas duhovno prizemlji in človeški glas resnično izrabi v vsej zmogljivosti. 

Vokali so prepredeni z elektronskimi in inštrumentalnimi ozadji, ki velikokrat služijo kot harmonska opora preostalemu zvočnemu dogajanju. Temu kontrastno jih skladateljica uporablja tudi kot orodja za eksperimentiranje in ustvarjanje zvočnih presenečenj. Izbor inštrumentarija je sicer precej neobičajen, vendar se inštrumenti redko pojavljajo v sozvočjih. Klarinet je za peti komad na plošči posnela avtorica sama, na albumu pa slišimo še zvene trobente, violine, kontrabasa in bobnov. 

Heterogeno zvočnost čudovito zaobjemajo prostorski posnetki, ki so v glasbo vpeljani z izrednim občutkom in plošči omogočajo realistično perspektivo. Razprostirajo se do vseh krajev, ki so Nyokabi najbliže. Od kenijske province Kirinyaga, vse do Brooklyna in porečja Potomaca v Marylandu. Z njimi skladateljica najde stičišče med vplivi sicer izredno različnih glasbenih značajev iz domače Kenije in klasične glasbene izobrazbe. Prostorski posnetki so pomemben aspekt musique concrete – sodobne kompozicijske tehnike, ki jo je razvil francoski skladatelj in pionir elektroakustike Pierre Schaeffer. Sčasoma so postali tudi pomemben del popularne glasbe, vse pogosteje pa se z njihovo implementacijo v glasbena dela svoji kulturi poklanja tudi nova generacija afriških izvajalcev. 

Vtise iz domovine na albumu odseva tudi pripovedovanje v jeziku svahili. Z vsemi subtilnejšimi sredstvi želi Nyokabi obuditi filozofsko in zvočno globino (vzhodno)afriške glasbene tradicije, ki se je med kolonizacijo izgubila pod težo in privlačnostjo zahtevnih poliritmičnih gibanj.

Za resnično doumetje in razumevanje vseh omenjenih glasbenih vidikov je potrebne veliko poslušalske pozornosti. Še posebej, ker so zvočne komponente pogosto lomljene, fragmentirane in se med poslušanjem hitro izgubi občutek povezanosti ter celote. Ta je najizrazitejši v dvanajstminutnem, naslovnem komadu feeling body. Celotno ploščo sicer sestavlja šest skladb. Z zadnjo skladbo, Nazama, idejni koncept plošče dobi svoj epilog. V njej umetnica z besedami I'm getting better potrdi okrevanje po bolezni in tekst do obisti prezrcali tudi v glasbeno fakturo.

Nyokabi Kariũki je na prvencu Feeling Body uspelo ustvariti bogato zvočno sliko z mistično, melanholično avro, v kateri se v domišljiji poslušalca odpre neskončno možnosti. Njeno glasbeno vesolje je še neraziskana zvrst, ki je ne smemo preslišati.