Petbrick: Liminal
Rocket Recordings/Neurot Recordings, 2022
Vse neznane in nedomače zvoke različnih izvorov lahko opišemo z oznako hrupa, ne moremo pa vseh teh zvokov enačiti z oznako »noise«. Noise kot žanr resda pokriva zajeten spekter podzvrsti, a vse te podzvrsti, kot so power electronics, harsh noise, japanoise in tako dalje, so osmišljene v nekem specifičnem kontekstu, zato ne moremo kar vsaki glasbi, ki je ne znamo drugače opredeliti, reči noise. Spreminjata se kitarska in klubska krajina, pravzaprav se velikokrat celo zlivata druga v drugo. Že nekaj časa ni nič nenavadnega, če DJ osveži svoj set s kakšnim grindcore komadom, spomnimo se samo na nastop DJ-ke Ziúr na Sonici leta 2017 ali pa na letošnjo izdajo Nothing to Declare dua 700 Bliss, ki je kot za šalo spojil hiphop s premnogimi elementi klubske in noise glasbe.
Ena od letos izdanih plošč, ki se ji meša v limbu med elektronsko in kitarsko glasbo, je tudi Liminal angleškega dvojca Petbrick, ki si jo zamislimo tako na rejverskem kot na metalskem festivalu. Duo sestavljata Wayne Adams, ki je znan po soustvarjanju v zasedbah Cower, Death Pedals in Big Lad, ter Igor Cavalera, originalni član in bobnar brazilske metal zasedbe Sepultura, sicer pa je aktiven še v mnogih drugih projektih. S svojo ženo Laimo Leyton tvori tudi elektronski duet Mixhell, v katerem Cavalera operira z drum mašino, Laima pa uporablja sinte. Tako niti ni zares presenetljivo, da ga omenjamo znotraj področja žanrskega prekrivanja.
Zasedba Petbrick je nastala okoli leta 2018, leto kasneje pa izdala svoj prvi album in tudi že nastopila na kultnem nizozemskem festivalu Roadburn. Po tem smo si jo zapomnili kot skupino, ki sodeluje s člani brazilskih bendov Deafkids in Rakta. Z Deafkids so leta 2020 izdali tudi skupni album Deafbrick, z eno od članic zasedbe Rakta pa so denimo sodelovali tudi na plošči Liminal. Najbližje temu, da bi jih videli na slovenskih odrih, smo bili, ko so Full of Hell napovedali jesensko evropsko turnejo, na kateri so po državah severne Evrope nastopili v družbi zasedb Converge in Petbrick, a po državah južneje od Pariza turneje niso nadaljevali skupaj.
Že samo ime plošče Liminal opozarja na zasedbino mejnost. Čeprav smo od Petbrick že bili vajeni precejšnjega eksperimentiranja z mešanjem žanrov, je treba priznati, da sta Wayne in Cavalera na tej plošči morda stopila korak dlje. Vsaka pesem razpre nove nianse dinamičnih premikov med različnimi žanri. Razpon sega vse od mešanja d-beata z gabbrom, breakcora z elementi noisa do hardcora in rapa. Album je sicer vreden omembe tudi zaradi samih sodelujočih umetnikov. Poleg že omenjene članice zasedbe Rakta, Paule Rebellato, na albumu sodelujejo še Jacob Bannon, frontman zasedbe Converge, Steve von Till, frontman zasedbe Neurosis, ter dva njujorška doom raperja Lord Goat in Truck Jewels.
Liminal pa ni mejen samo na področju glasbe, ključni elementi njegove mejnosti se skrivajo v okoliščinah njegovega nastanka. Album izredno dobro zvočno upodobi na eni strani občutja tesnobe v obdobju osamitve in na drugi strani občutke svobode, ki jo ta izolacija nudi, predvsem v ločenosti v ustvarjanju. To je zmagovalen recept, ki gradi ploščo Liminal. Skoraj ritualistično bobnanje Cavalere predstavlja hkrati izbruhe manije in potencialne depresije. Skladbe Primer, Pigeon Kick, Lysergic Aura, Ayan, Grind You Dull in Chemical Returns predstavljajo šopek bengerjev, ki se jih marsikateri klub ne bi branil, medtem ko se temperament predvsem proti koncu plošče dodobra poleže s skladbama Distorted Peace in Reckoning, v katerih najbolj do izraza pride vokal Steva von Tilla, ki v počasni maniri razločno podaja besedilo. Takšen zaključek poslušalca težko pusti ravnodušnega, metaforično bi ga lahko opisali kot jutro po žuru, plačilo visokega poračuna ali žalost ob izgubi nečesa lepega.
Ustvarjalca album opisujeta kot refleksijo vseh občutij iz obdobja izolacije, kot norost v nojzerskem raziskovanju. Ampak recimo temu noise med vrsticami, noise tistega neizrekljivega, nedoločljivega znotraj albuma Liminal. To nedoločljivo je tisto, kar nas pri tej plošči omami in sili k vedno vnovičnemu poslušanju. Ta neznosna želja po kategoriziranju in definiranju vsega obstoječega, a bolj kot se nam definicija izmika, bolj nam je zanimivo. Tovrstna mejnost, z njo pa album Liminal, nas navdušujeta.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj