Ilian Tape, 2024

Protagonist Tolpe bumov je vse drugo kot tujec naših valov. S svojim izvrstnim in edinstvenim pristopom k produkciji plesne elektronske glasbe, izjemno naklonjenostjo melanholičnim melodijam, atmosferskemu zvoku, preciznemu zvočnemu oblikovanju in nenasitnim perkusivnim ritmom, je v zadnjem desetletju, odkar glasbo izdaja pod imenom Skee Mask, prevzel in obdržal pozornost glav techna, jungla in IDM-a. 

Glasbenik za umetniškim imenom je Bryan Müller, ki je leta 2014 presedlal z berlinske založbe Boysnoize Records na münchensko Ilian Tape, takrat pa spremenil tudi alias, pod katerim je najaktivneje deloval, iz SCNTST na Skee Mask. Pod tem imenom je hitro pridobil nov renome, ki je prerasel starejšega, in postal stalnica vseh večjih evropskih festivalov elektronske glasbe. Danes, po desetletju polnjenja plesišč in kopici izdaj, v čemer ne pojenja, je izdal nov EP. Skee Mask je eden tistih ustvarjalcev, čigar iznos je konstanten ne samo v časovni domeni, pač pa tudi v kvaliteti. Z vsakim novim izdelkom smo lahko prepričani, da smo dobili le najboljše stvari z njegovega trdega diska, kar pomeni tudi, da smo v posluh prejeli glasbo, ki je v sodobni elektronski glasbi edinstvena in izvrstna.

Naslov albuma veliko pove, o kakšnem ustvarjalcu govorimo, ko govorimo o Skee Masku. Naslov ISS010 je okrajšava za Ilian Skee Series, torej serijo znotraj založbe Ilian Tape, številka deset pa je zgolj zaporedna številka, vendar tudi ta v nas vzbudi občudovanje in spoštovanje, ko pomislimo na količino sproducirane glasbe. Brata Zenker, vodji založbe Ilian Tape, sta ob vključitvi Müllerja pod okrilje kolektiva ugotovila, s kakšnim ustvarjalcem imata opravka in koliko glasbe je mogoče izluščiti v kratkem času. Tako sta leta 2017 vzpostavila posebno sekcijo znotraj založbe, ki je producentu omogočila nenehno izdajanje glasbe pod imenom Ilian Skee Series. Skee Mask je priložnost izkoristil za izdajanje club-ready komadov, ki so se kopičili ob nenehnem, kot rutino ali obrt gojenem ustvarjanju. Na začetku so bile izdaje štirikomadni kratkometražci. Vsako leto se je pojavil vsaj eden, če ne celo dva, vsi polni komadov za vse točke noči, zadnji, torej deseti izdelek, pa prinaša sedem skladb. Skee Mask je prekoračil celo samega sebe in ustvaril pravi mali album, čeprav tudi teh za seboj nima več malo. 

Skee Mask z EP-jem ISS010 ponudi bolj štiri krat štiri techno kot preostali izdelki v njegovem katalogu. Toda tudi tak techno, enakomeren, močan in neposreden, je v njegovih rokah zapakiran v subtilnost dub atmosfer in sintov, ki v odmevih bledijo prek bobnov in činel. Ob poslušanju na slušalke zvok zares zaživi, popolnoma namreč zapolni polje zavesti, vsaka niansa zvočne manipulacije, glasbenikove natančne uporabe efektov, pa pride do maksimalnega izraza. Vredno je poudariti tudi bogatost zvoka, namreč Müller redno pošilja digitalno generiran zvok skozi analogna vezja, da ta pridobi žmohtno saturacijo. 

EP deluje hipnotično. Ponavljajoči se nizkofrekvenčni udarci delujejo kot nenehna prizemljitev, njihov enakomeren ritem pa nas spremlja skoraj od začetka do konca. Zanimivejše dogajanje poteka v višjih frekvencah, kjer sinti odmevajo, druge perkusije pa rešetajo in nam razgibavajo um. Slišimo, kako dobro je producent seznanjen z različnimi, sicer dodobra zacementiranimi vzorci, ki so značilni za specifične stile elektronske plesne glasbe. Predvsem imamo na albumu opravka z značilnima detroitskim in dub technom ter različnimi odvodi. 

Skee Mask vzorce hi-hatov in breakov spretno kombinira znotraj posameznih komadov. Ko se vzpostavi uporaba enega, ga prekine in nadomesti z drugim. Dobimo občutek, da mu je vmes že postalo dolgčas in želi tako poslušalca kot tudi sebe presenetiti ter se z nami poigrati. Poslušanje ni nikoli dolgočasno, suhoparno ali statično. Komadi kljub enakomernosti in statičnosti posamičnih elementov ostajajo živi, ne zdijo se sproducirani, naštimani ali naštelani, pač pa zaigrani. Kot da poslušamo živo stvar.

Kot producenta elektronske glasbe lahko Skee Maska uvrstimo v sam vrh ne samo trenutne, temveč tudi zgodovinske glasbene scene, ki je vrhunec že doživela. Müller z izjemno izostrenim ušesom in estetskim oblikovanjem zvočnih atmosfer, perkusij in melodij vedno uspe v poslušalcu izzvati melanholično čustvenost, ki jo sopostavlja s tršim klubskim zvokom. Kombinacija v komadih deluje preprosto in naravno, kar se dandanes v klubskih okoljih redko pokaže za resnično. Toda ko poslušamo njegove komade, se klub, torej prostor, za katerega so ti komadi namenjeni, zdi kot prostor introspektivnih noči v omami glasbe. Mogoče nekoč slišimo njegov komad na plesišču, zapremo oči in zaplavamo z njim. Zdi se, da nam glasba Skee Maska pusti, da lahko tako plavamo.