Matador Records, 2021

Matador Records, založba, slavna po repertoarju indie izvajalcev, je pred dobrimi tremi leti postregla z debitanskim izdelkom Lindsey Jordan oziroma Snail Mail, naslovljenim Lush. Ta je ob preostalih močnih izdajah iz takrat orisanega vala bolj heterogenega indieja s svojo kompleksnostjo navdihnil mnogotero uho tega žanra. V teh treh letih ni odrasel samo projekt, ampak tudi Lindsey sama, kar je moč slišati na najnovejši plati Valentine. Ta je naslov dobila naključno in v zadnjem trenutku ob formiranju refrena prvega komada, izšla pa je 5. novembra 2021, prav tako pri Matador Records. 

Indie je precej razširjen žanr, s komentiranjem njegove plitkosti pa ne odkrivamo ravno tople vode. Čestokrat naletimo na zlajnane scenarije nejasnih prizorov, prav ti pa poslušalcem mečejo najširšo mrežo v upanju, da se bo nekdo poistovetil z njimi. Romantizirajo problematične vzorce ali pa nam v najslabšem primeru pustijo grenak priokus votlega samozavedanja. Ravno zato je toliko bolj osvežujoče govoriti o primerih, ki odstopajo in v katerih izvajalci neizprosno nizajo svoje probleme ter jih poskušajo predelati postopoma, brez pavšalnega izogibanja – natanko to počne album Valentine. Lindsey za razliko od prejšnje izdaje svoja čustva naslavlja z več kritike in manj samopomilovanja, o čem priča že to, da fokus od prebolevanja neznanih oseb preusmeri h konkretnejšim občutkom do svojih nekdanjih deklet.

Priča smo torej njeni osebni kvirovski izkušnji, prav ta pa nam omogoči, da slišimo nekaj novega in drugačnega v morju kalupnih, dejansko tudi moških nazorov. Lindsey seveda ni edina, ki raziskuje alternativni glas indie glasbe, izpostavimo lahko norveško Girl In Red, morda Jessie Blue ali pa s prstom pokažemo proti nenepričakovanemu uspehu komada Izzy Camine – kill your local indie softboy. Ko pa izvajalki uspe podati osebno izkušnjo in z njo tudi odstopati od norme, navadno vemo, da imamo opravka s solidnim izdelkom.

Valentine svoj zvočni karakter najde v nekakšni kombinaciji modernega in starega. Istoimensko balado, ki otvori album, odprejo misteriozni sinti, preden se pridruži za Snail Mail že znana melanholična kitarska melodija. Jordan predeluje tematiko queer erasura oziroma izbrisa LGBTQ+ oseb iz družbenega in zgodovinskega prostora. Vzemimo v zakup denimo besedilo »So why'd you wanna erase me, darling valentine,« s katerim problematiko aktualizira s svežim, neposrednim tekstopisjem, presenetljivo dobro pa zapleše med modernim in starejšim kontekstom, ko verz v videospotu spremlja prizor, v katerem ima intimni odnos z viktorijansko aristokratinjo.

Snail Mail se je za čas karantene preselila k staršem v rodni kraj, kjer je v udobju domačega prostora načrtovala ploščo, s katero bi ponudila več lastne osebnosti. To ji uspe, saj uteho najde v nagovarjanju različnih tematik iz svojega življenja, kot je recimo religiozna vzgoja. Lindsey je v intervjuju o Valentine razkrila, da se lahko poistoveti z vrednotami, ki so ji jih starši želeli predati, in povedala, da so ji pogosto otežile izražanje osebnosti. Izraz pa ni okrnjen na komadu Madonna, v katerem s pomočjo iznajdljivih krščanskih prispodob opiše občutke izgube ter ljubljeno dekle nesrečno povzdigne v božanstvo. Prav tako se loti tudi bolj svežih ran, na primer občutkov po rehabilitaciji, na katero je šla novembra 2020. Takšno naslanjanje na osebno izkušnjo pomaga Valentine, da se odmakne od nedoločljive indie glasbe, kljub temu pa se plošča tu in tam še vedno ujame v klišejske pasti žanra, kot je pretirana uporaba besedne zveze baby blue.

S softmorovskim albumom se Lindsey oziroma Snail Mail končno bolj smelo postavi ob bok preostalim izvajalkam, ki že nekaj let podajajo glas drugačni, ženski izkušnji indie glasbe, kot so recimo Soccer Mommy, Charly Bliss ali pa celo Alvvays. Glede na pozitiven kritiški sprejem novega albuma lahko zagotovo potrdimo predvidevanja iz recenzije prejšnje plate; Valentine za Snail Mail predstavlja novo in pozitivno poglavje z več osebnosti, drznejšimi teksti ter kompaktnejšo zvočno podobo.

Najnovejši album marylandske Snail Mail, Valentine, je post-mortem raziskovanje propadlega razmerja in zares koncepta ljubezni same, je raziskava Lindseyjinih čustev, predvsem pa krepki opomnik, da ljubezen je in večno bo čustvo, ki se pričara med dvema osebama in nikoli med osebo in konceptom.