Samozaložba, 2015



 

Zanke britanske birokracije so prav v času nastajanja pričujoče recenzije doprinesle k ne ravno prešerni vesti, da bosta morala zavoljo zapletov z vizami beograjska benda Repetitor in protagonisti nocojšnje Tolpe bumov TI izpustiti svoj krstni nastop na angleški grudi, ki se je kanil zgoditi v iztekajočem se vikendu. Vabilo na tamkajšnji festival Liverpool Sound City, ki ga je dvojec TI s strani predstavnice festivala prejel po svojem več kot uspešnem nastopu na prvi ediciji festivala Ment, pa ni pomembno zgolj z vidika prodiranja na tuje glasbene trge, temveč se srž povabila skriva predvsem v razlogu zanj. Kot se je preroško zapisalo recenzentu njunega prvenca Vidimo se!, ki je izšel pred dobrim letom, se tisti pravi slušni test beograjske dvojice lahko zgodi zgolj v testnem okolju klubskih zidov. In kot kaže, sta fanta teste po vsej bivši Jugi v zadnjem letu prestajala s konsistentno odliko, kar se odraža v njuni vse večji priljubljenosti. Rezultanta nekaj čez enoletnega zvočnega formiranja in iskanja, ki je sledilo izdaji prvenca Vidimo se!, pa sliši na ime Život v dvoje.

Na svojem drugem dolgometražcu dvojec logično nadaljuje po zastavljenih smernicah; v novo poglavje sta preslikani tako forma albuma, ki v okoli pol ure naniza osem štiklov, kot forma pesmi, ki je seveda pogojena z delitvijo zvočnega ustvarjanja med Ilijo in Trajčem. Prvi na svoji Rickenbacker kitari in sintu s pomočjo številnih pedalov modulira zasanjana odmevajoča odzvanjanja, medtem ko drugi na elektronskih bobnih zvesto sledi prvemu, ne da bi bobensko udarjanje kadarkoli prešlo v ospredje njune celotne zvočne podobe. Naj si bo zapis še tako klišejski, redko kdaj se opis benda na Facebooku tako pristno sklada z njegovo resnično zvočno identiteto. Njuna glasba pulzira na zamaknjenih dilejanih melodijah, ki v misli prikličejo reminiscenco na prijetno dolgočasen popoldan za orošenimi šipami ali brezdelja poln poletni dan.

Kljub kontinuiteti v ustvarjanju pa album Život v dvoje prinaša tudi izboljšave, tako s tehničnega kot skladateljskega vidika. Za zvočno celovitost kreacij, ki so bile tudi tokrat spočete in posnete v Ilijevem stanovanju, sta vnovič poskrbela čikaški tonski mojster Carl Saff, ki je za mastering skrbel že pri prejšnji Ilijevi zasedbi Petrol, ter Bostončan Justin Pizzoferrato, ki je svoje znanje prispeval pri nastajanju albumov bendov kova Pixies, Dinosaur Jr. in Sonic Youth. Sicer za dream pop in razne bende ameriške založbe Captured Tracks značilna produkcija pri balkanskem bendu TI ustvarja vtis neke konceptualne zaokroženosti, lahko bi rekli zaščitnega znaka, ki nam že po prvih tonih da vedeti, da gre za dvojec TI. Če se podobno zveneči bendi na prenasičenem zahodnem trgu porazgubijo med kakofonijo dream popovske produkcije, pa TI na balkanski polotok prinašata svež veter, ki s sicer vselej popularnim ex-yu rockom z izjemo jezika nima veliko skupnega.

Najbližje spogledovanje z omenjeno sceno se morda za hipec dogodi v otvoritvenem štiklu 'Kako da joj kažem da mislim na nju', pa še to zgolj ob prvem riffu, ki nas podkrepljen z motorik ritmiko zapelje na najhitrejše zvočno popotovanje albuma Život v dvoje. Med osmerico izbranih bi skladbi 'Pravi čas' in 'Sve uz put mi je' lahko edini brez pomislekov kategorizirali kot klasični predstavnici žanra dream popa, medtem ko se preostanek bere giblje na medžarnskih poljanah psihedelike, indie rocka in popa. Kot presežni pesmi albuma Život v dvoje gre kot prvo izpostaviti 'Stvari kad se promene', ki s svojimi repetitivnimi sintovskimi linijami cilja na stanje sladke zamaknjenosti, predvsem pa v primerjavi s preostalimi pesmimi nudi presenetljiv odstop od klasične forme njunih skladb, kar se odraža v ritmičnem preobratu nekje na pol poti v pesem. Kot drugega moramo omeniti štikl 'Vreme ne postoji', najdaljšo predstavnico albuma, v kateri si TI privoščita kar dvominuten uvoden krešendo. Ta rezultira v spevnem harmoničnem refrenu, v katerem prideta do izraza njuna milozvočno združena vokala. Čeprav pesmi v svoji tehnični realizaciji ne blestita, kar sta sama izpostavila tudi v intervjuju, pa sta zavoljo načina svoje geneze, ki korenini v džemanju, tisti najbolj pristni predstavnici albuma Život v dvoje. In če je pesem Život v dvoje hitič albuma, pa gre skladbi 'Sepak istata sostojba' soditi kot edinemu mašilu, ki v svoji začetkoma bolj mrakobni noti spomni na sladkokislo melanholijo zgodnjih The Smiths ali Cure.        

TI v svojem glasbenem udejstvovanju naivno iskreno kartirata pomen življenja v dvoje in pomen časa dveh neizbežno komplementarnih tem. Naj si bo zavoljo njune prikupne pojave dveh bradatih mož, zavoljo njune pozitivne melanholije ali nekajvrstičnih, lahko zapomnljivih ljubezenskih besedil, dvojec TI daleč naokrog izžareva toplino. Fanta sta torej uspešno prestala sindrom drugega albuma in postregla s časovno odlično zastavljenim izdelkom, ki s kratkostjo onemogoča padec po spirali enoličnosti. In v kolikor je njuna glasba transcendentalna, jo gre kot tako uvrstiti v tisto nežno, topline in ljubezni polno transcendenco, ki jo ne nazadnje lahko pričara zgolj življenje v dvoje.

https://grupati.bandcamp.com/