Zaslon iz iglic
V drugem delu današnje Kulturne kronike preverimo še nekaj utrinkov iz strokovnega programa letošnje 22. Animateke. Glavni fokus je bila retrospektiva, posvečena pin screen tehniki animacije, v slovenščino prevedeni kot igličasti zaslon. Pri njeni uporabi gre zaslon, skozi katerega so pravokotno zapičene premične bucike, ki jih je s pritiskom predmeta na zaslon mogoče premikati navznoter ali navzven. Običajno si umetniki pri ustvarjanju podob ter potiskanjem bucik pomagajo s paličicami in valjčki. Zaslon je pri tem osvetljen z ene strani, tako da bucike na platno mečejo sence. Če so potisnjene povsem navzven, se bo zdelo, da je slika popolnoma črna, če so potisnjene povsem navznoter, pa se bo zdelo, da je slika bela. Katerikoli položaji med tem ustvarjajo različne odtenke sive. Ker pri izdelavi animacije fotografije nastajajo sproti in je treba zaslon ves čas prilagajati, je popravljanje sličic za nazaj skoraj nemogoče.
V sklopu festivala sta bili tehniki igličastega zaslona posvečeni tudi dve fotografski razstavi. Razstava v Slovenski kinoteki je bila posvečena pokojnemu Jacquesu Drouinu in nas je popeljala po zgodovini: od nastanka tehnike, ki sta jo leta 1931 razvila Alexandre Alexeïeff in Claire Parker, dalje. Druga razstava pa je bila posvečena letošnjemu rezidenčnemu umetniku Animateke Pierre-Luci Granjonu, ki kot animator deluje že 25 let in se med drugim ukvarja z igličastim zaslonom. Bil je tudi eden od govorcev na okrogli mizi, ki so jo posvetili tej tematiki, po predavanju kuratorjev letošnje retrospektive Jeana-Baptista Garnera in Sophie Le Tetour. V uvodnem delu sta nam v Stari mestni elektrarni v sklopu programa AnimatekaPRO najprej predstavila nekaj biografskih podatkov izumiteljev tehnike igličastega zaslona:
Izjava
Kako pa sta Alexeïeff in Parker razvila novo tehniko?
Izjava
24 sličic na sekundo je standardno število sličic, ki omogoča, da naše oko zaporedje zazna kot tekoče gibanje, zato ima že od začetka pojava tega medija pa vse do danes večina filmov prav takšen okvir. Obstaja pa tudi že kamera, ki snema 156,3 trilijonov sličic na sekundo, a je namenjena obratnemu procesu: ugotavljanju, iz česa je gibanje sestavljeno, in upočasnjevanju slike. Tudi igličasti zasloni so iz zgolj nekaj tisoč bucik skozi čas postali večje kompozicije, ki so vsebovale tudi po milijon bucik.
Izjava
Le Tetour je razložila še bolj tehnične značilnosti naprave za igličasti zaslon:
Izjava
V sklopu retrospektivnega programa projekcij smo si lahko v Slovenski kinoteki ogledali tudi čisto prvo animacijo, narejeno v tehniki igličastega zaslona.
Izjava
Na prvem igličastem zaslonu je bilo 500.000 bucik, ki so bile precej debele. Kasneje so torej eksperimentirali z manjšimi formati zaslona, nato pa se vrnili na osnovno velikost, a stanjšali bucike, ki jih je bilo lahko po novem na enaki površini dvakrat več. Podobno, kot če bi danes ročno operirali z milijonom pikslov.
Programski direktor Animateke Igor Prassel je zbrano druščino nazadnje še na kratko zaslišal in med drugim izpostavil eno od verjetno redkih hibridnih animacij, narejenih tudi v tej tehniki:
Izjava
Za konec pa je Pierre-Luc Granjon razložil še, kako se je sam lotil ustvarjanja na igličastem zaslonu in zanj ustvaril narativni film:
Izjava
Danes obstajajo tudi takorekoč žepni igličasti zasloni, kot ga je med drugimi zasnoval Alexandre Noyer, ki je mimogrede postal tudi animatečni viceprvak v pingpongu.
Izjava
In zgradil ga je, ter nam ga tudi pokazal. Ker smo na radiu, si ga predstavljajte v velikosti povprečnega sodobnega pametnega telefona. Le po dolžini je malo krajši in dvainpolkrat debelejši.
Mednarodni festival animiranega filma Animateka je tako ponovno postregel s pravo poslastico strokovnih programov, ki smo jih danes zgolj ošvrknili.
Na igli PiaN.
v oddaji je bila kot glasbena podlaga uporabljena skladba: Jahzzar – Montmartre (FMA, CC BY-SA).
Dodaj komentar
Komentiraj