Prejšnji petek se je začel tržaški filmski festival, prvi festival evropskega filmskega leta. Zdaj že 33. edicija se po virtualnem premoru vrača v kinodvorane, a le delno. 

Tržaški festival že od samega začetka poudarja svojo geografsko, pa tudi konceptualno pozicijo na presečišču vzhoda in zahoda filmske industrije. Festival se na mednarodni zemljevid umešča predvsem zaradi svojega unikatnega statusa edinega italijanskega festivala, ki je posvečen filmskemu ustvarjanju v srednji in vzhodni Evropi, srednji Aziji ter državah v Sredozemlju. Kot pravijo organizatorji, je »Trst, idealno stičišče med vzhodom in zahodom, še več – vrata na vzhod, most med pogosto oddaljenimi kulturami«. Njihov cilj je neznane mojstrovine postavljati v doseg velikega občinstva, beremo. Koncept tržaškega filmskega festivala pojasni programska vodja Nicoletta Romeo.

Izjava

Na petkov uvodni večer je Nacionalna zveza italijanskih filmskih kritikov nagrado za najboljši domači film podelila Leonardu Di Costanzu za projekt Ariaferma , nagrado za najboljši mednarodni film pa je prejel tudi nam že dobro znani Hamagučijev Drive My Car. Druge posebnosti letošnjega programa, v katerem osrednjo vlogo prevzemajo ženske režiserke, opiše Romeo.



Izjava



Po Nicolettinih besedah tržaški filmski festival kot prvi festival leta tudi zapolnjuje strateško luknjo v koledarju, saj lahko gostí mnoge domače in mednarodne premiere. A ob hitrem preletu programa se zazdi, da je festival tudi pregled mnogih že videnih filmskih novosti preteklega leta.

Izjava

V tekmovalni program celovečernih igranih filmov sta se poleg devetih drugih uvrstila tudi dva slovenska: Orkester, najnovejši film režiserja Matevža Luzarja , in Morena  manjšinska koprodukcija režiserke hrvaških korenin Antonete Alamat Kusijanović. V tekmovalni dokumentarni program pa se je ob enajstih drugih uvrstil dokumentarni prvenec režiserke Marije Zidar, Odpuščanje.

Matevž Luzar, ki festival obiskuje že vrsto let, v pogovoru z nami izrazi mnenje, da je manjši obmorski festival nadvse prijetna uvertura v filmsko leto. Na soncu in ob tržaški kavi je mogoče navezati stike z velikimi imeni industrije, ki bi jih na prihajajočih velikih evropskih prireditvah morda zgrešil. Oba naša sogovornika poudarjata prav spremljevalni program kot neprecenljiv del festivalov. Čeprav je gledalcem pogosto neviden, deluje kot tvorec samostojnega filmskega trga, specifičnega mikrokozmosa za minglanje, nova sodelovanja in iskanje priložnosti, ki bi lahko ustvarjalcem prinesle premiero.

Čeprav je ekipa zadovoljna z uspehom lanske spletne izvedbe festivala, ki je balkanske filme prinesla v dnevne sobe mnogih Italijanov, Luzar poudarja, da spletnim izvedbam še ni uspelo prirediti kakovostnega spremljevalnega programa. Sam meni, da je fizičen stik sicer razpršenih filmarjev v manjšem mestu nujno potreben – evropski filmski prostor je navsezadnje prostor koprodukcije.

Luzar tudi meni, da Trst upravičeno promovira svojo vlogo veznega člena. V nasprotju z drugimi, večinoma vzhodnoevropskimi festivali, ki so tudi usmerjeni v vzhodnoevropski trg, posveča tržaški filmski festival veliko pozornosti dejavnemu prepletanju akterjev z vseh strani neba filmske industrije. V sklopu festivala poteka koprodukcijsko srečanje »When east meets west«, v okviru katerega je lani tudi Luzar zaključeval svoj Orkester, sodelujoči projekti pa se pogosto uvrstijo v programe italijanskih premier. Letos bo na srečanju sodelovala Katarina Rešek - Kukla z novim celovečernim projektom Fantasy. Sočasno poteka delavnica »Last Stop Trieste«, na kateri so izbrani dokumentarni filmi prikazani približno 40 mednarodnim prodajnim agentom, da bi povečali njihove možnosti za distribucijo. V okviru festivala pa se bo odvijal tudi program »This is IT«, ki bo na ogled postavil deset skoraj končanih filmov italijanske koprodukcije. V omenjeni sekciji sta se uvrstila dva slovenska projekta, Telo režiserke Petre Seliškar in Mož brez krivde Ivana Gergoleta.



Če boste obiskali tržaški festival, boste sedeli v dvoranah gledališč Rossetti in Miela ter kinodvorani Ambasciatori. Kako se razširjeno festivalsko dogajanje preplete z mestno arhitekturo, razloži Romeo.



Izjava



Če si želite ujeti omenjene projekte, preden se razgubijo po filmskih arhivih, lahko festival obiščete do nedelje, 30. januarja. Pri odločitvi morda velja upoštevati splošno mnenje, da Sredozemsko morje blagodejno vpliva na vse čute, tudi filmske.



Pisala je vajenka Valerija.