Kaj bo v Centru Rog?
Kreativno in družabno središče Center Rog bo 6. novembra za javnost odprlo svoje delavnice – labe, kot jih imenujejo. Z novembrom bodo prvih sedem projektnih studiev v drugem nadstropju nekdanje tovarne koles in kasneje Avtonomne tovarne Rog naselili tudi na razpisu izbrani kreativci. Toda te dni v Rogu še mrgolijo delavci.
Večina prostorov, tudi delavnic v pritličju, je bila prejšnji teden, ko smo Center Rog obiskali, še praznih.
Tako nam je v zaenkrat še praznem FabLabu pojasnila Meta Štular, vodja programov in strateškega razvoja. Kljub temu pa v Rogu ne čakajo na zaključek del, pa tudi na kakšno slovesno otvoritev ne. V administrativnih prostorih v tretjem nadstropju so vodje delavnic in programski sodelavci že na delu. Po Trubarjevi cesti smo lahko še prejšnji teden videli plakate Centra Rog, ki vabijo sosede na druženje. V neposredni bližini Roga pa smo opazili tudi nekaj rdečih proti-plakatov, na katerih je naštetih nekaj prostorov in kolektivov, ki so delovali v Avtonomni tovarni in nato izginili brez sledu. Na program in vsebino Centra Rog pa je preteklost začasne rabe in avtonomne tovarne le malo vplivala.
Poleg omenjenih bosta v pritličju delovala še Zeleni Lab, namenjen ljubiteljem vrtnarjenja in navdušenkam nad mikroorganizmi, ter Tekstilni lab. Kako bo videti dvonadstropna šiviljska delavnica, ki gleda na nabrežje Ljubljanice, opiše njen vodja Uroš Topić.
Strojno razkošje, ki smo si ga v FabLabu in Tekstilni delavnici morali še zamišljati, pa je bilo že vidno v mizarski delavnici. Na svojih mestih že stoji več kot deset precej zajetnih strojev za obdelavo lesa.
V Centru Rog želijo, da o delavnicah razmišljate podobno kot o knjižnici, v katero se lahko včlani vsak in si tam sposodi katerokoli knjigo. Letna članarina v Centru Rog bo znašala petnajst evrov. Člani bodo nato imeli dostop do treh »uporabniških paketov«, ki bodo za določeno časovno obdobje omogočali neomejen dostop do delovnih prostorov. Za dvajsetaka si boste dostop do delavnic zagotovili za pet dni, za šestdeset evrov bo na voljo mesečni paket, za celoletno žaganje ali šivanje pa boste odšteli tristo devetdeset evrov. Seveda pa se boste morali, preden sedete za stroj in si odrežete roko s cirkularko ali zašijete prste, izobraziti za delo z orodji.
Članstvo vam bo prineslo tudi eno brezplačno izobraževanje za uporabo strojev v delavnici po vaši izbiri. Za študente in upokojence bodo cene – kakopak – še nižje. Kaj pa, če ste revni kot cerkvena miš?
Naenkrat bo v vsaki delavnici lahko delalo pet do šest posameznikov – vsak na svoji vnaprej rezervirani delovni postaji, seveda. Med tednom bodo delavnice odprte od desete do dvajsete ure. V tem času bo v delavnici stalno prisotna tudi tehnologinja ali tehnica, ki bo uporabnikom na voljo za svetovanje in pomoč.
Tako Štular kot direktorica Centra Rog Renata Zamida, poudarjata, da bodo številne dejavnosti v Centru Rog tudi brezplačne.
Enota mestne knjižnice bo imela svoje mesto v prvem nadstropju. Poleg bosta še kavarna in dvorana, skozi katero bo mogoče priti tudi na teraso na strehi nekdanje galvane.
S kavarno Specialka bo upravljala znamka GoatStory, ki je znana po Kickstarter kampanji za plastično kavno šalico v obliki kozjega roga. Skupščina neuporabnikov Centra Rog, ki za četrtek napoveduje tudi protest proti gentrifikaciji, je na včerajšnji tiskovni konferenci opozorila, da je bil lastnik podjetja GoatStory Anže Miklavec tudi mestni svetnik Liste Zorana Jankovića. Iz centra Rog so nam sporočili, da za Miklavčevo politično aktivnost med postopkom izbire niso vedeli. Poudarjajo tudi, da trenutno ni mestni svetnik. Za kavarno so na razpis prispele štiri ponudbe, izbrali so, pravijo, najugodnejšo in najprimernejšo po ceni in konceptu. Kritike, češ da je komercialna in gostinska ponudba v Centru Rog luksuzna, pa je bilo slišati tudi glede najemnikov lokalov na nabrežju Ljubljanice. Med njimi sta veganska delikatesa Grashka in ne ravno najcenejši tapas in vinski bar TaBar.
Skupščina neuporabnikov je na tiskovni konferenci trdila tudi, da je bil razpis za prostore, v katerih bo Galerija Fotografija, naknadno spremenjen. V Centru Rog to zanikajo in dodajajo, da so vsa razpisna besedila še vedno javno dostopna na njihovi spletni strani. Prav tako pa ponujajo vpogled v vse oddane vloge. Na tem razpisu so se oddajali štirje lokali. Ker v galvani v času razpisa še ni bilo predelnih sten, je bilo mogoče oddati vlogo tudi za dvojni prostor, kar je bilo navedeno že v razpisu, pravijo. Na razpis so prispele štiri ponudbe. Galerija Fotografije je bila edina prijaviteljica za dvojni lokal, ki ga je tudi dobila. Ena prijava je bila nepopolna, enega lokala pa niso oddali, saj je prijavitelj želel prodajati skiroje in kovčke. Ta lokal ostaja v upravljanju Centra Rog. V njem bodo pop-up razstave, novembra bo to razstava unikatne keramike UNIKUM v sklopu trienala rokodelstva.
Prispele prijave je pregledovala za vsak razpis posebej imenovana strokovna komisija, ki so jo sestavljali pravna služba in predstavniki Centra Rog. Poudarjajo, da so bili kriteriji in merila znani vnaprej ter dodajajo: »Vse sklepe o izbiri pa je, kar je na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravne lokalne skupnosti edina zakonita možnost, podpisal župan v imenu MOL kot lastnice stvarnega premoženja.« Zamida pravi, da bo s sredstvi iz najemnin razpolagal Center Rog.
Zamida dodaja še, da se nadejajo, da bo občina zagotovila sedemdeset odstotkov potrebnih finančnih sredstev, trideset jih bodo zagotovili sami iz dejavnosti in razpisov. Zneski niso majhni, samo v delavnicah bodo potrebovali skoraj petdeset sodelavcev. Vsaka od osmih delavnic bo namreč poleg redno zaposlenega vodje imela še štiri ali pet zunanjih sodelavcev, ki bodo delovali kot mentorji. V Centru Rog bo po besedah Mete Štular približno tretjina redno zaposlenih in dve tretjini zunanjih sodelavcev. Trenutno je zaposlenih štirinajst.
V drugem in tretjem nadstropju Centra Rog se nahaja devetnajst projektnih studiev po petdeset in sto kvadratnih metrov. Studii so namenjeni uporabnim umetnostim, kot je modno oblikovanje, in jih z javnim razpisom razdeljujejo za dobo od enega do treh let.
Projekt, s katerim se ustvarjalka prijavi, mora imeti rezultat v uporabnem izdelku ali prototipu in mora imeti bodisi pozitiven družbeni bodisi okoljski učinek. Na spletni strani Centra Rog je trenutno navedenih sedem projektov, ki so bili izbrani na prvem razpisu za projektne studie. Po besedah Mete Štular je strokovna komisija večini prostor dodelila za dve leti. Pogodbe za uporabo studia ne bo mogoče podaljšati preko dodeljenega obdobja.
Šestega oktobra pa je bil objavljen razpis za enajst preostalih studiev, na katerega se je mogoče prijaviti do 27. novembra. V strokovni komisiji so večinoma vodje delavnic v Centru Rog ter Pia Groleger iz kolektiva Pjorkkala, ki je trenutno uporabnica enega od studiev; Peter Bukovec inženir in startup podjetnik, povezan tudi s podjetjem Anžeta Miklavca, Equa; ter Črtomir Tavzes, biotehnolog iz zavoda InnoRenew.
Poleg studiev je v drugem nadstropju še nekaj prostorov, namenjenih skupinski rabi. To sta na primer učilnica, ki bo namenjena sodelovanju z univerzo, pa prostor za projekt Mladi Rog, kjer bo deset mladih kreativcev lahko eno leto sanjalo svoje sanje.
V Centru Rog je bilo prejšnji teden še veliko praznega prostora – tako dobesedno, kot metaforično. Kljub najboljšim namenom vodstva in sodelavcev zvenijo vsi ti razpisi, komisije in programska sodelovanja še nekoliko sterilno. Toda brez skrbi, kako uspešno bo deloval Center Rog, bo lahko presoditi. Ali bodo kavico na terasi spremljali žaganje, rezanje in vrtanje iz delavnic in ali bodo studii in delavnice razdejani in zapackani, bomo vedeli že čez nekaj mesecev.
___
F: Center Rog
Dodaj komentar
Komentiraj