Za nami je precej buren teden. Na področju kulture se je začelo že v ponedeljek, ko nas je razveselil ljubljanski župan Zoran Janković s svojim pismom ministru Peršaku. Župan je stopil v bran kulturnikom in okrcal ministra zaradi rezultatov zadnjega kulturnega razpisa. V pismu se župan z nasmehom pohvali, da Ljubljana za kulturo letno nameni 3,5 milijona evrov in se vpraša, zakaj je vlada omejila število podprtih kulturnih programov. Ti programi naj bi bili v javnem interesu na področju kulture kakor tudi v interesu razvoja Slovenije in slike o njej. Vsekakor upamo, da mu minister Peršak ne bo ostal dolžan in bo odgovoril na Jankovičeve očitke. S tem bi debata okoli finančnih posegov v kulturno politiko dobila svoj najzanimivejši obrat.

V torek je iz ljubljanske ALUO prišla novica, da so njeni študentje prejeli dve nagradi na enem izmed najpomembnejših mednarodnih oblikovalskih natečajev New Talent Annual 2018, ki ga v New Yorku organizira priznana ameriška založba Graphis. Med zmagovalce v kategoriji Book Design sta se uvrstili kar dve skupini študentov. Pri natečaju so sodelovali s projektom “Pop-up knjiga”, ki je nastal ob lanski 100. obletnici ruske avantgarde. Ena skupina je prejela srebrno nagrado, druga pa nagrado za posebne zasluge.

V sredo je v ponosnem hramu slovenske kulture, Cankarjevem domu, potekala tradicionalna proslava, ki se je zaključila s podelitvijo Prešernovih nagrad. Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta tako dobila pesnik Boris A. Novak in baletnik Janez Mejač. Nagrade Prešernovega sklada pa so šle igralcu Mateju Pucu, koreografinji Valetini Turcu, intermedijski umetnici Maji Smrekar, dramatičarki Simoni Semenič, fotografu Borisu Garbrščiku in snemalcu Marku Brdarju. Boris A. Novak je ob sprejemu nagrade namesto zahvalnega govora prebral nekaj svojih pesmi. S tem aktom je vnesel nekaj trenutkov predaha in malce razelektril naelektreno ozračje, ki je bilo polno strupenih puščic, uperjenih proti državni kulturni politiki.

Ti senzualni, nežni, začinjeni in strastni zvoki pa so poziv na odprtje mednarodnega bienalnega festivala flamenka, ki se bo začel danes ob 20. uri v Cankarjevem domu in bo trajal do 13. februarja. Organizatorji festivala trdijo, da flamenko kot žanr, umetniška zvrst in tudi kot način bivanja še kako živi. Ob tem hitrem zatrjevanju vitalnosti flamenka pa se takoj poraja vprašanje, koga želijo organizatorji prepričati v njegovo živost? In ali ni flamenko, podobno kot punk, že zdavnaj umrl, le da tega zase ne ve, tako kot kakšen risani junak, ki ne opazi, da je zakorakal nad prepad.

Kulturne novičke je pripravil Denis.