Pozdravljeni v petkovih Kulturnih novicah. Kot že veste, je danes petek trinajsti, ki v zahodnjaškem vraževerju pomeni nesrečen dan. Za strah pred številko in dnem v kombinaciji s številko obstaja tudi beseda - triskaidekafobija. Ker pa se niti Modri kot niti Cirkusarna NaokROG številk prav nič ne bojita, se v Rogu obetajo tako performans kot dva koncerta in večer elektronske glasbe. Zadevo so antitriskaidekafobni ljudje poimenovali Miraž za notranje zadeve.

V času, ko lučke rade zmotijo oko, pa današnja kulturna prireditev poudarja enega redkih praznikov, ki s časom ni pridobil na bombastičnosti. Gre za fenomen po imenu god, svojega pa danes obeležuje sveta Lucija. Poleg tega da je ime posodila več picerijam, je bila sveta Lucija tudi zavetnica luči in svetnica, ki si je iztaknila oči. Do kulturnega izkustva v Rogu je možno danes ob 20.30 priti po petih različnih poteh. Poti so jasne, vse pa vodijo v Miraž. Obiskovalec lahko - tako kot v življenju - izbira med potjo usmrtitve, ki se začne na Čevljarskem mostu, potjo znanja, na katero bo treba na dvorišče tovarne Rog, potjo spomina, ki vodi od igrišča na Poljanah, potjo poživaljenja, ki gre čez Golovec ponoči in se začne pred Rakovniško cerkvijo, ter potjo luči, ki bo luč dneva ugledala na Trgu republike. Več o performativnem glasbenem in gledališkem dogajanju nam je povedala soorganizatorka Ana Lorger.

Izjava

Čeprav bo danes cilj pot, še ne pomeni, da se po poteh dogajanje konča.

Izjava

Na izbrane stezice se lahko danes do 18.00 prijavite na @email. Dogodek z zbiranjem prostovoljnih prispevkov podpira zbiranje za sodne stroške Avtonomne tovarne Rog. Povezavo s praznikom luči pa za nas strne Lorger.

Izjava

Iz Roga pa se selimo na Plečnikov stadion, ki je bil te dni uvrščen na seznam 14 primerov evropske kulturne dediščine mreže organizacij za zaščito kulturne dediščine Europa Nostra. Od 14 se jih bo marca 2020 polovica uvrstila tudi med najbolj ogrožene. 

Plečnikov stadion, ki je bil v športne namene zgrajen leta 1925 in je obratoval do leta 2007, je na razpis prijavilo Društvo arhitektov Ljubljana, saj si želi stadion ohraniti in tako omogočiti ponovno uporabo v njegovi izvirni obliki. Društvo arhitektov pravi, citiramo: “da je bil izbor najbolj ogroženih dediščinskih območij pripravljen na podlagi zgodovinskih in kulturnih vrednot, na osnovi stopnje ogroženosti dediščine, udejstvovanja skupnosti, zavzetosti zasebnih in javnih deležnikov, dolgoročnem trajnostnem razvoju in socialno-ekonomskim vidikom dediščinskega območja.” Konec citata.